Tehnološki velikan razjezil prebivalce majhnega avstrijskega mesta

Kronstorf, kjer živi okoli 3500 ljudi, je postal prizorišče vse večjega nasprotovanja Googlovemu projektu gradnje podatkovnega centra. Na protestu pred sedežem deželne vlade Zgornje Avstrije v Linzu se je v začetku septembra zbralo okoli 400 ljudi, poroča Euronews.

Googlov prvi podatkovni center v Avstriji so začeli graditi aprila, prva faza projekta pa naj bi bila predvidoma dokončana in začela delovati leta 2027.

Ameriški tehnološki velikan projekt predstavlja kot odgovor na vse večje potrebe po storitvah v oblaku in umetni inteligenci. Po Googlovih navedbah bo podatkovni center prinesel okoli 100 neposrednih delovnih mest in več tisoč posrednih, hkrati pa naj bi prispeval h krepitvi avstrijske digitalne infrastrukture in lokalnim trajnostnim projektom.

Na slovesnosti ob začetku gradnje, ki so se je udeležili tudi politiki in predstavniki podjetja, je deželni glavar Zgornje Avstrije Thomas Stelzer dejal, da bo projekt pomenil "močan znak za Zgornjo Avstrijo kot gospodarsko in inovacijsko lokacijo".

Domačine skrbita poraba vode in elektrike

Prebivalci so kljub temu zaskrbljeni. Med glavnimi vprašanji, na katera po njihovem mnenju še vedno nimajo jasnih odgovorov, so način hlajenja podatkovnega centra, količina vode, ki jo bo ta potreboval, ter morebitni vplivi na bližnjo reko Enns.

"Mislim, da moramo na to neskončno rast in širitev pogledati drugače," je dejala Christina Gruber, ena od organizatork protesta, samostojna umetnica in strokovnjakinja za vodne ekosisteme.

Na protest je z Dunaja prišla tudi 53-letna odvetnica Andrea Kollmann. Po njenem mnenju je projekt napredoval "veliko prehitro", medtem ko je bilo javnosti o njem razkritih premalo informacij.

Google poudarja, da so njegovi podatkovni centri med energetsko najučinkovitejšimi na svetu. Kritiki pa opozarjajo, da lahko tudi zelo učinkoviti podatkovni centri porabijo ogromne količine elektrike in vode.

V takšnih objektih deluje na tisoče strežnikov, ki neprekinjeno porabljajo električno energijo in pri tem ustvarjajo toploto. To je treba odvajati s hladilnimi sistemi, pri katerih se pogosto uporablja tudi voda. Po poročanju medijev bi lahko že prva faza projekta v Kronstorfu porabila do 1,31 teravatne ure električne energije na leto. To je približno toliko, kot jo v enem letu porabi okoli 375.000 gospodinjstev.

Podatkovni centri se hitro širijo po Evropi

Kronstorf ni osamljen primer, še poroča Euronews. Po Evropi že deluje več sto podatkovnih centrov, njihovo število pa se zaradi hitrega razvoja umetne inteligence in storitev v oblaku še povečuje.

Evropa sicer zaostaja za ZDA po skupnih zmogljivostih podatkovnih centrov, vendar si države prizadevajo hitro povečati digitalne zmogljivosti. S tem se povečujejo tudi skrbi zaradi vplivov na okolje, predvsem zaradi porabe elektrike, vode in prostora.

Na Škotskem so tako ta mesec začasno ustavili odobravanje novih velikih podatkovnih centrov za umetno inteligenco, medtem ko se pripravljajo nova pravila na tem področju.

V španski Aragoni so prebivalci zaradi načrtovane velike širitve podatkovnih centrov Amazona sprožili pravne postopke. Amsterdam je zaradi pomanjkanja prostora in električne energije uvedel moratorij na gradnjo novih podatkovnih centrov, Danska pa je te objekte uvrstila na dno prednostnega seznama pri priključevanju na električno omrežje, še poroča Euronews.

Vprašanje ni več samo tehnološko

Razprava o podatkovnih centrih tako vse bolj presega vprašanje razvoja digitalne infrastrukture. Kritiki opozarjajo na vprašanje, kdo od njihove gradnje pridobi in kdo nosi okoljske posledice.

Francoska strokovnjakinja za internet Francesca Musiani je dogajanje opisala kot napetost med hitrim širjenjem umetne inteligence in podnebnimi cilji. Po njenem mnenju gre tudi za širše vprašanje digitalnega upravljanja oziroma za vprašanje, koliko lahko lokalne skupnosti sodelujejo pri odločanju o infrastrukturi, od katere bo njihovo okolje dolgoročno odvisno.

Google medtem projekt v Kronstorfu razvija naprej, piše Euronews. Na njegovi spletni strani so že objavljena tudi delovna mesta, povezana z delovanjem podatkovnega centra, med drugim za tehnične strokovnjake za mehanske in nadzorne sisteme.