Štrukelj zaradi oglasnih panojev napovedal kazenske ovadbe

Kot so sporočili iz KSJS, se po Sloveniji ob sindikalni akciji zbiranja podpisov v podporo razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije pojavljajo tri različne vrste plakatov. Ena izmed njih po njihovih navedbah neposredno žali, diskreditira in grobo posega v Štrukljevo osebno dostojanstvo ter dobro ime, drugi dve pa zlorabljata slogan Proti razkroju Slovenije, saj je preoblikovan v Proti razvoju Slovenije.

"Takšna predelava lahko pri javnosti ustvari napačen vtis, da gre za različico, nadaljevanje ali uradni odziv na skupno sindikalno akcijo. Obenem sodelujočim sindikalnim centralam posredno pripisuje stališče, da nasprotujejo razvoju Republike Slovenije, kar nikakor ne ustreza našemu dejanskemu sporočilu. To neposredno škoduje naši verodostojnosti, ugledu ter legitimnosti sindikalnega delovanja," so izpostavili v KSJS.

Opozorili so še, da noben od spornih plakatov nima vidne ali zakonsko predpisane oznake naročnika oglasne kampanje. Predsednik KSJS in prvopodpisani pod pobudo za razpis zakonodajnega referenduma Štrukelj bo zato danes popoldne na Policijski postaji Ljubljana vložil kazenske ovadbe zoper neznanega storilca, in sicer tako v lastnem imenu kot tudi v imenu KSJS.

Slovensko oglaševalsko zbornico bodo pozvali k ukrepanju

V konfederaciji bodo ob tem o "nedopustnih kršitvah in zlorabah" uradno seznanili tudi Slovensko oglaševalsko zbornico in jo pozvali k ukrepanju. "Sindikati ostajamo odločni pri izvedbi akcije in zbiranju podpisov - uradno imamo zbranih že 37.472 overjenih podpisov - ter ne bomo dovolili, da anonimni poskusi diskreditacije in zlorabe podtalno vplivajo na demokratične procese ter legitimno delo sindikatov," so še napovedali v KSJS.

Sindikati podpise v podporo referendumu o interventnem zakonu zbirajo od 1. septembra. Zbrati jih morajo 40.000, časa za to pa imajo do 5. oktobra. Prepričani so, da pri zakonu ne gre za razvoj, temveč za razkroj. Zakon koristi prinaša le najbogatejšim, večini pa jemlje, opozarjajo. Posebej jih skrbi, ker da ogroža javna sredstva za šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo, kulturo in ostale javne storitve.

Zakon so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice. V DZ je bil sprejet 11. maja, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS.

Predlagatelji so nasprotno kot sindikati prepričani, da zakon vsem nekaj daje in nikomur nič ne jemlje. Tako kot gospodarska združenja ga vidijo kot prvi pomemben korak k izboljšanju poslovnega okolja in k hitrejšemu razvoju države.

Zakon vključuje znižanje DDV za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za del energentov, prinaša pa tudi rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, npr. uvedbo kapice na socialne prispevke. Poleg tega odpravlja prepoved dela zdravnikov iz javne mreže pri zasebnikih, uvaja avtomatično upokojevanje in možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine ter ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike. Na področju stanovanj med drugim prinaša nižjo obdavčitev najemnin.