Menu Item
Trumpova napoved odstopa od pariškega sporazuma se ob naraščajočih temperaturah zdi katastrofalna. Toda poznavalci dvomijo, da se bodo ZDA obrnile povsem stran od zelenih tehnologij, saj je v njih preprosto preveč denarja. Ob naraščajočem vplivu Kitajske, ki svojo rast gradi na zelenih tehnologijah, si tega ne morejo privoščiti. Da bodo ostali zavezani zeleni poti, napovedujejo tako nekatere zvezne države kot podjetja.
Novi predsednik ZDA Donald Trump je včeraj z izvršnim ukazom napovedal odstop od pariškega podnebnega sporazuma. Ob tem iz sveta prihajajo izrazi obžalovanja. Toda poti razogljičenja kljub moči ZDA ni mogoče ustaviti, pravijo poznavalci. V zelenih tehnologijah je namreč preveč denarja in pot nazaj ne more koristiti ameriškemu gospodarstvu.
Kaj tehnično odstop od sporazuma pomeni? Kot je spomnila glavna slovenska podnebna pogajalka Tina Kobilšek, je Trump odstop od sporazuma izvedel že med svojim prvim mandatom. “Najavil ga je že junija 2017, vendar je pariški sporazum omogočal uradno sprožitev postopka izstopa šele tri leta po njegovi uveljavitvi (4. novembra 2016). 28. člen pariškega sporazuma določa, da odpoved oziroma izstop začne veljati eno leto po prejemu uradnega obvestila. ZDA so tako formalno prosile za izstop 4. novembra 2019, postopek pa je bil zaključen 4. novembra 2020, le dan po predsedniških volitvah, na katerih je bil izvoljen Joe Biden,” je proces prvega izstopa opisala Kobilšek.
Biden je odločitev tedaj takoj spremenil. Tokratni proces zna biti nekoliko hitrejši, je napovedala pogajalka, ki obžaluje, da “ZDA, največje svetovno gospodarstvo in ključni partner Evropske unije ne želijo biti več del tega procesa”.
Pariški sporazum je mednarodna pogodba okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki ga je podpisalo 196 držav sveta. Sporazum si prizadeva omejiti globalno segrevanje na precej pod 2 °C nad predindustrijsko ravnijo, s prizadevanjem za omejitev segrevanja na 1,5 °C. Trump je odločitev napovedal le nekaj tednov po tem, ko je Copernicus sporočil, da je bilo leto 2024 najtoplejše v zgodovini meritev, hkrati pa je povprečna globalna temperatura zraka prvič za več kot 1,5 stopinje presegla predindustrijsko raven.
Več bo odvisno od zveznih držav in podjetij
Vloga ZDA pri prizadevanjih za razogljičenje in ohranjanje temperatur znotraj dogovorjene meje je izjemno pomembna, saj prispevajo približno 13 odstotkov globalnih emisij CO2, s čimer so na ravni držav druge, takoj za Kitajsko, ki proizvede skoraj tretjino emisij. Povprečen Američan sicer povzroči precej več izpustov (14 ton ekvivalenta CO2 letno) od povprečnega Kitajca (8 ton). Kitajska je danes že izrazila zaskrbljenost zaradi Trumpove odločitve, Peking pa bo pri spopadanju s posledicami podnebnih sprememb še naprej sodeloval z vsemi vpletenimi stranmi, so sporočili.
Kot je spomnila Kobilšek, so ZDA še lani decembra pod Bidnovo administracijo napovedale svoj novi podnebni cilj do leta 2035, zavezale so se k znižanju emisij za 61 do 66 odstotkov glede na leto 2005. “Implementacija tega je postavljena pod velik vprašaj,” je opozorila podnebna pogajalka, a napovedala, da bo EU še naprej delovala konstruktivno ter storila vse za ohranjanje multilateralizma, pravne države in pariškega sporazuma. “Pri tem pa upamo, da bodo ZDA ponovno premislile svojo odločitev, saj gre za globalni izziv, ki potrebuje globalne rešitve,” je dodala.
Po besedah pogajalke bo še naprej pomembno sodelovanje z zvezno vlado, “obenem pa hkrati, zelo pomembno, z lokalnimi oblastmi in ameriškimi podjetji na področju zelene tranzicije in čiste tehnologije”.
Poznavalci poudarjajo prav ključno vlogo zveznih držav, predvsem tistih, v katerih zmagujejo Demokrati, ki se, vsaj v svojih izjavah, zavzemajo za podnebno ukrepanje. Njihovi predstavniki so že ob prvem Trumpovem odstopu od sporazuma poudarjali, da ostajajo zvesti zelenemu prehodu in podobno se pričakuje zdaj.
Še posebej pomembna je Kalifornija, peto največje gospodarstvo na svetu. Zvezno državo so pravkar prizadeli hudi požari – nedvoumno intenzivnejši zaradi podnebnih sprememb, saj v Los Angelesu od lanske pomladi praktično ni deževalo. Požari so po Kaliforniji pustošili že praktično celo lansko leto, pred tem pa so državo prizadele katastrofalne poplave.
“Če ne verjamete v znanost, verjemite svojim prekletim očem,” je v odzivu na Trumpovo napoved na svoji spletni strani na kratko zapisal guverner Kalifornije poleg fotografij uničujočih požarov in tudi tako nakazal, da zvezna država ne bo spreminjala začrtane poti.
Ključen je denar – in ta je v zelenem prehodu
Pričakuje se, da bodo vsaj nekatere zvezne države ostale na poti zniževanja izpustov. Predvsem pa da se ji ne bodo odpovedala podjetja, saj si zaradi obljub svojim strankam ne morejo privoščiti preobrata.
Svetovna ekonomija se je že obrnila stran od fosilnih goriv. “Dejstvo je, da je ekonomski momentum za globalno (zeleno) tranzicijo zelo zelo močan,” pravi Tina Kobilšek. Podobno je na podnebni konferenci v Azerbajdžanu dejala nemška podnebna pogajalka in nekdanja vodja Greenpeacea Jennifer Morgan. “Zdaj je denar v zelenih tehnologijah, tega trenda se ne da obrniti,” je poudarila in navedla Kitajsko, v kateri 40 odstotkov rasti BDP predstavljajo zelene tehnologije.
Da bi Trumpovi pozivi k preporodu fosilne industrije lahko prej škodili kot koristili ameriškemu gospodarstvu, so opozorili tudi pri World Resources Institute (WRI), raziskovalni organizaciji s sedežem v Washingtonu. “Odstop od pariškega sporazuma Američanov ne bo zaščitil pred uničujočimi vplivi podnebja, bo pa Kitajski in Evropski uniji dal konkurenčno prednost v cvetočem gospodarstvu čiste energije, kar bo vodilo v slabše priložnosti za ameriške delavce,” je opozoril direktor WRI Ani Dasgupta. “Preprosto nima smisla, da se ZDA prostovoljno odrečejo političnemu vplivu in izpustijo priložnosti za oblikovanje eksplozivnega trga zelene energije. Stanje ob strani tudi pomeni, da bodo imele ZDA manj vzvodov, da bi od drugih velikih gospodarstev zahtevala odgovornost za izpolnjevanje svojih zavez,” je opozoril.
“Medtem ko se ameriška administracija umika, bodo države, mesta in podjetja po ZDA še naprej spodbujali podnebne ukrepe,” je prepričan Dasgupta, ki je spomnil tudi na spodbude za zelene tehnologije iz Bidnovega zakona o znižanju inflacije, ki da ga podpirajo tudi številni republikanci, saj je prinesel gospodarsko okrevanje.
“Če se ZDA umaknejo iz tekme z obnovljivimi viri energije, električnimi vozili in drugimi čistimi tehnologijami, lahko njihovi konkurenti na Kitajskem, v Evropi in drugod po svetu le pridobijo,” so zapisali tudi pri Climate Analytics in opozorili na nedavno študijo, ki kaže, da bi Trumpova vrnitev v fosilno dobo lahko ameriška podjetja stala 50 milijard dolarjev zaradi izgubljenega izvoza, hkrati pa prinesla za do 80 milijard dolarjev novih priložnosti za trge drugih držav.
Da je škoda po odstopu ZDA od pariškega sporazuma predvsem simbolna, meni predsednik podnebnega sveta dr. Žiga Zaplotnik, ki je poudaril, da so podnebne spremembe globalni problem, ki ga moramo reševati skupaj. “K dvigu koncentracije CO2 so ZDA kumulativno zgodovinsko gledano prispevale največ, letni odtis povprečnega prebivalca ZDA je skoraj dvakrat tolikšen kot odtis povprečnega Evropejca. Ne glede na odstop od sporazuma pa mislim, da drastičnih sprememb v energetski politiki ne bo,” pravi Zaplotnik. “Čisti viri energije so cenejši in bodo se naprej izpodrivali predvsem premog, sčasoma pa tudi plin. Elektrifikacije prometa tudi ni več mogoče zavreti,” je prepričan.
ZDA so že zdaj največja proizvajalka nafte in plina
Trump je v prvem predsedniškem nagovoru z besedami “Drill, baby, drill” (Vrtaj, miška, vrtaj) napovedal intenzivno črpanje nafte in zemeljskega plina. “Smo bogat narod. To je tekoče zlato pod našimi nogami, ki nam bo pomagalo zagotoviti, da tako ostane,” je poudaril.
Ob tem ni odveč podatek, da so ZDA že zdaj največja proizvajalka tako nafte kot zemeljskega plina na svetu, črpalni rekord pa so dosegle v času predsednika Bidna. Črpanje utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) z izjemno sporno metodo hidravličnega lomljenja (frackinga), tudi na območjih staroselskih naravnih rezervatov, pa je največjo rast doseglo v času predsedovanja še enega demokrata, Baracka Obame.
Podobno kot demokratsko zeleno zavajanje bi tudi Trumpove fosilne napovedi tako lahko bile namenjene predvsem bazi podpornikov, ki zeleni prehod vidi kot sredstvo oblasti, s katerim ta pritiska na ‘navadne državljane’.
Nekatere druge Trumpove napovedi, denimo uvedba carin, ki bi povečala samooskrbo, ter konec vojne v Gazi in Ukrajini, bi lahko bile za podnebje celo koristne.
Von der Leyen v Davosu, kjer so tudi protestniki
“Pariški podnebni sporazum še naprej predstavlja najboljše upanje za vse človeštvo. Tako da se ga bo Evropa še naprej držala in delala z vsemi državami, ki želijo zaščititi naravo in ustaviti globalno segrevanje,” je danes povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Izjava je bila del njenega nagovora na Svetovnem gospodarskem forumu (WEF) v švicarskem Davosu, kar je sprožilo zgražanje med podnebnimi aktivisti. Pripadniki Greenpeacea so blokirali heliport, na katerem so pristajali gostje elitnega foruma, v glavni kongresni dvorani pa so razgrnili transparent s pozivom po obdavčitvi ekstremno bogatih.
“Nezaslišano je, da se politiki, izvršni direktorji in vplivna elita zbirajo v Davosu, da bi v neskončnost razpravljali o globalnih izzivih, medtem ko svet gori in se ljudje borijo z revščino in katastrofalnimi posledicami podnebnih vplivov,” je v Davosu opozorila predstavnica Greenpeacea Clara Thompson. “Pot iz situacije je jasna – superbogataši morajo plačati svoj pošten delež davkov. Denarja za reševanje podnebne, okoljske in socialne krize nikakor ne primanjkuje, le v napačnih žepih je. Čas je, da onesnaževalne elite plačajo,” je dejala.
“Trumpove napovedi ignorirajo dokazana znanstvena dejstva o podnebnih spremembah in zato predstavljajo tveganje za vse,” je opozorila pogajalka Tina Kobilšek, a dejala, da bo morala večstranska podnebna agenda prestati ta izziv. “Smo v generacijskem boju, da svet postane varnejše mesto. Današnja opustitev odgovornosti predsednika Trumpa sveta ne bo iztirila iz tega boja,” je poudaril Dasgupta.
“Ne glede na to pa je odstopanje od ratificiranih mednarodnih pogodb zelo slab zgled,” pa je dodal Zaplotnik.
Da umik ZDA iz sporazuma ne bo upočasnil naložb v zeleno energijo, je dejala tudi vodja Svetovne meteorološke organizacije po okriljem Združenih narodov (WMO) Celeste Saulo. “Premik k obnovljivim virom energije “se nadaljuje in … prinaša bogastvo državam”, je dejala ob robu Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu. “To se ne bo spremenilo. Verjamem, da bodo mnoge države vztrajale na poti v smeri proti zeleni energiji,” je dodala. Trumpova odločitev je po njenem mnenju “odločitev suverene države, ki jo je treba sprejeti”.
WMO se bo zdaj osredotočila na nadaljevanje sodelovanja z ZDA. Kot je dejala Saulo, vsaj skupno delo v smeri vzpostavitve sistemov zgodnjega opozarjanja na ekstremne vremenske pojave “ne bi smelo biti prizadeto”. Ker je ekstremnih vremenskih pojavov vse več, namreč želijo ZN do leta 2027 vse ljudi zaščititi s sistemi zgodnjega opozarjanja pred poplavami, sušami, vročinskimi valovi in nevihtami.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje