Hrvaško ustavno sodišče bo danes odločilo, ali se lahko hrvaški predsednik Zoran Milanović na spomladanskih volitvah poteguje za poslansko mesto. Kaj pravijo državljani? Koga vidijo na mestu premierja?
Oči hrvaške javnosti so uprte v ustavno sodišče, ki bo danes presodilo, ali lahko Zoran Milanović kot aktualni predsednik države na prihajajočih parlamentarnih volitvah 17. aprila kandidira za poslanca.
Milanović je pred dnevi šokiral z napovedjo, da bo kandidiral v vsakem primeru – s tem pa dodobra pretresel domači politični parket. Da bo na volitvah nosilec opozicijske SDP in kandidat te stranke za položaj premierja, je pred dnevi poudaril predsednik SDP Peđa Grbin. Kaj pravijo ankete?
Agencija Ipsos je za hrvaški Dnevnik Nove TV opravila javnomnenjsko anketo, v kateri so sodelovali 604 državljani. Kar 69 odstotkov vprašanih je prepričanih, da bodo zagotovo šli na volitve, 17 odstotkov jih bo verjetno šlo, 6 odstotkov se volitev zagotovo ne bo udeležilo, odstotek vprašanih še ne ve, ali bodo šli na volišča, rezultate ankete povzema hrvaški Index.
Koga Hrvati želijo za predsednika vlade? Največ, 32 odstotkov vprašanih, bi podprlo Zorana Milanovića, takoj za petami mu je s 30 odstotki Andrej Plenković, 12 odstotkov vprašanih bi podprlo Sandro Benčić, 8 odstotkov Nikolo Grmoja, 3 odstotke pa bi prejel Damir Vanđelić.
Bi pa na drugi strani največ vprašanih podprlo Plenkovićevo stranko HDZ, ki bi prejela 27,3 odstotka glasov, sledi stranka SDP z 22,6 odstotka. Na tretjem mestu je Ostali ukupno (Ostali skupaj, op. p.) s 14,9 odstotka, stranki Možemo (Lahko, op. p.) in Most bi prejeli 8,7 odstotka glasov, Domovinski pokret (Domovinsko gibanje) pa 7,9 odstotka. Deset odstotkov vprašanih še ni opredeljenih.
Državljane so vprašali še, kaj menijo o napovedi Milanovića, da bo 17. aprila na listi opozicijske SDP kandidiral za premierja, a pred tem ne namerava odstopiti kot predsednik. 54 odstotkov vprašanih je ocenilo, da bi moral pred vstopom v tekmo za parlamentarne volitve odstopiti, 33 odstotkov pa, da mu ni treba odstopiti. 13 odstotkov ostaja neopredeljenih.
71 odstotkov vprašanih meni, da Milanović z napovedano kandidaturo pomaga levemu polu, 60 odstotkov vprašanih je ocenilo, da gre za modro politično potezo. Medtem jih 44 odstotkov meni, da predsednik države s tem meče slabo luč na institucije, 42 odstotkov pa, da položaj izrablja za lastno korist. 40 odstotkov vprašanih je prepričanih, da se bori za domovino, 39 odstotkov njegovo potezo vidi kot protiustavno.
Iz zadnje javnomnenjske ankete so hrvaški mediji razbrali, da bo Milanović motiviral 18 odstotkov vprašanih, da bodo šli na volišča. Odstotek vprašanih bo od tega odvrnil. Medtem na 80 odstotkov vprašanih vpliva ne bo imel.
Dva scenarija, če sodišče reče ne
Zdaj so vse oči uprte v odločitev ustavnega sodišča. Če bo to presodilo, da ustava predsedniku republike ne omogoča kandidature na saborskih volitvah, poznavalci hrvaškega političnega prostora omenjajo dva scenarija.
Najslabši, ki bi vodil v popoln kaos, bi bil, da bi Milanović odločitev ustavnega sodišča ignoriral in izpodbijal ter ne glede na vse kandidiral za poslanca. To bi se lahko končalo z razveljavitvijo kandidatne liste SDP in bi pod vprašaj postavilo celotne aprilske saborske volitve.
Drugi, bolj razumen scenarij pa bi bil, da bi Milanović odločitev ustavnega sodišča spoštoval. V tem primeru tako ne bi kandidiral za poslanca, bi pa lahko skupaj s SDP hrvaškim volilcem povedal, da bo v primeru zmage socialnih demokratov novi hrvaški premier prav Milanović. V tem primeru bi seveda moral odstopiti z mesta predsednika republike.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje