Nobena novost ni, da v državah Daljnega vzhoda pada število prebivalstva. Izjema ni niti Južna Koreja. A tu so padci še posebej izraziti. Zakaj se mladi prav tam redko odločajo za družino?
Svet se zadnja desetletja spopada s padanjem rodnosti – pri tem ni izjema niti Slovenija. Leta 2022 je bil pri nas naravni prirast najnižji po letu 1945 in je znašal –2,3. Čeprav gre za globalni trend padanja rodnosti, je ta še posebej izrazit v Južni Koreji.
Južna Koreja je ena od držav z najnižjo stopnjo rodnosti na svetu, ta pa še naprej pada. Rodnost se je lani denimo zmanjšala še za dodatnih osem odstotkov. Naravni prirast zdaj znaša 0,72. Da bi se rodnost ustalila, bi moral indeks znašati vsaj 2,1, poroča BBC.
S podobnim trendom se bo število prebivalcev do konca stoletja prepolovilo. Prav tako skrbi dejstvo, da se bo v roku 50 let prepolovilo tudi število delovno aktivnih ljudi. Skoraj polovica prebivalstva bo namreč starejša od 65 let.
Vlada v 20 letih porabila 265 milijard evrov za spodbujanje rodnosti
Zaradi tega so v Južni Koreji razglasili “izredno stanje”. Padanje števila prebivalcev namreč negativno vpliva na gospodarstvo, pokojninsko blagajno in varnost države, poroča BBC. Južnokorejske oblasti zato že skoraj 20 let namenjajo obilico denarja za spodbujanje rodnosti. Porabile so že slabih 265 milijard evrov, a učinkov še niso dosegle.
Pari z otroki so namreč upravičeni do mesečne denarne pomoči, subvencioniranih stanovanj, brezplačnih taksijev, bolnišnične oskrbe, poročenim ponujajo celo možnost umetne oploditve.
Ker z omenjenimi ukrepi ni bila uspešna, se je država lotila še drugih ukrepov, denimo najemanja varušk iz jugovzhodne Azije in oprostitve služenja vojaškega roka za moške, ki imajo tri otroke pred dopolnjenim 30. letom starosti.
Mladi zaradi teh ukrepov politični vrh obtožujejo, da ne poslušajo njihovih potreb – predvsem potreb žensk.
Zakaj se ne odločajo za otroke?
Ena od Južnih Korejk je za BBC razložila, da se za otroke ni odločila iz več razlogov. Eden od njih je delo, ki okupira ves njen prosti čas. Poudarila je, da v Južni Koreji obstaja pričakovanje, da se ljudje neprestano izobražujejo, ženske pa skrbi predvsem, da se po porodu ne bodo mogle več vrniti na delo.
Ob tem meni tudi, da v Južni Koreji le stežka “najdeš človeka, s katerim bi lahko samo hodil na zmenke in si enakovredno delil gospodinjska opravila”. Ženske, ki se odločijo imeti otroka same, v tamkajšnji družbi po njenih besedah niso deležne prijazne obravnave. Leta 2022 sta bila v Južni Koreji tako zgolj dva odstotka zunajzakonsko rojenih otrok.
Veliko težavo pa pomeni tudi stanovanjska problematika. Ker več kot polovica vsega prebivalstva živi v Seulu, je pritisk na stanovanja velik, cene pa se dvigajo v nebo. Zato si mnoge družine z otroki ne morejo privoščiti življenja v prestolnici ali njeni okolici, kjer je največ delovnih mest.
Po podatkih OECD so Korejke najbolj izobražene ženske, a je razlika v plačah med spoloma največja na svetovni ravni.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje