"Nova slika krasi steno v eni od banjaluških ulic. General strogo gleda mimoidoče, ki ga skoraj ne opazijo. Ratko Mladić je odgovoren za najhujše vojne zločine v Evropi po drugi svetovni vojni. Njegovi naročniki so sanjali o etnično čisti državi Srbov. Ob muralu z Mladićevo podobo je neznani umetnik zapisal, da se je združevanje začelo in ga nič ne more ustaviti." Tako dopisnica nemškega časnika Welt, ki je obiskala Banjaluko, bralce uvaja v zgodbo o največji krizi, ki jo doživlja BiH po koncu vojne.
Milorad Dodik implicitno grozi z odcepitvijo in neti nov požar, ki bi lahko zajel Balkan, je zapisala novinarka Welta in citirala Dodika, da “nihče ne načrtuje odcepitve”, čeprav je pustil odprto vprašanje o ustanovitvi lastne vojske. “Poznavalci razmer pa pravijo, da Dodikov namen ni nič drugega kot odcepitev,” poroča Deutsche Welle.
Bosna je kaznovana, ker njeni politiki zavirajo napredek
Nemška novinarka se je v Banjaluki srečala z Aleksandrom Trifunovićem (urednik portala buka.ba), ki je dejal, da hčerk ne bi mogel kriviti, če se bodo izselile iz BiH. “Borim se za boljši jutri, a nimam pravice tega zahtevati od hčerk,” je za Welt povedal Banjalučan, medtem ko je pil pivo v lokalu. Bosna je kaznovana, ker ima politike, ki zatrejo vse možnosti, da bi država postala boljša, piše Welt in dodaja, da Trifunović vodi enega redkih neodvisnih portalov v Republiki Srbski. Ko odkrije in objavi mahinacije skorumpiranih politikov, se ne zgodi nič. In Dodik? “Ima denar in moč. Kaj še želi?” Trifunović je dejal, da se mnogi v Republiki Srbski sprašujejo, ali je Dodik idealist in ima resne namene glede odcepitve, ali je oportunist, ki želi samo izsiljevati EU.
Welt predstavi tudi Vojina Mijatovića, podpredsednika opozicijske SDP, ki je svojo politično kariero začel na Dodikovi strani v poznih devetdesetih letih, ko je Dodik veljal za reformista. “Ena stvar drži,” je v telefonskem pogovoru povedal novinarki Welta, “Dodik je tokrat pripravljen iti do konca.” A ta novinarki Welta trdi, da je strah pred tem “popolnoma neutemeljen”.
Bi se morali pripraviti na vojno?
Medtem ko mnogi v Banjaluki zamahujejo z roko, ko jih vprašate, ali jih skrbi Dodikova politika, so razmere v Sarajevu drugačne, piše nemški časnik. Tam se je novinarka Welta srečala s Sabino Čudić iz socialno-liberalne Naše stranke – multietnične politične stranke v BiH. Ta bosanska političarka za Welt pravi, da vsak dan odgovarja na vprašanja svojih prijateljev in znancev, ali bi se morali pripraviti na novo vojno in poslati svoje otroke v tujino.
A Armina Pjalović se o tem noče pogovarjati. Najraje govori o zagonskih podjetjih, umetniških projektih in raznolikosti bosanske kuhinje. Med pogovorom v “Bečki kafani”, kjer se močno čuti vonj po cigaretnem dimu, je v šali pripomnila, “da morda ne bo tako, ko bo BiH postala članica EU”. Novinarka Welta piše, da je Pjalović 17 let delala v nevladnem sektorju in da ne more več. Zdaj dela kot turistična vodnica. “Spoznaj Bosno” je ime njenih turističnih izletov. Armina turistom raje pokaže rdeče pobarvano trgovino z baklavo. “Vidite, v BiH je veliko slabega, a ima tudi takšne dobrote,” je povedala za Welt.
Sprava bi morala zmagati
A takšen optimizem je na terenu težko najti, nadaljuje nemška novinarka, ki se je po Sarajevu znašla v okrožju Brčko, katerega status ni dogovorjen, zato je zdaj posebno območje uprave v BiH. V Mladinskem centru je spoznala Dino Vosanović, ki je povedala, da se ohranja sovraštvo med narodi in da se v šolah ločeno poučujejo zgodovina, materni jezik in vera. V centru se deset otrok lepo igra. To so Srbi, Bošnjaki in Hrvati: muslimani in kristjani. “Otrokom je vseeno, kdo je kdo, njihovim staršem pa ne,” je zapisano v članku. “Včasih so težave, ker starši svojim otrokom ne dovolijo, da bi se igrali z otroki drugih etničnih skupin,” sta pojasnila nemška državljana Rike Stolenwerk in Nikola Pfeiffer, ki sta v Brčkem prostovoljca.
Welt na koncu ugotavlja, da so rane v BiH še vedno globoke in da so ljudje, kot je Dodik, zato nevarni. “Enkrat je nacionalistična politika že sprožila krvav spopad, katerega posledice do danes niso odpravljene. Trideset let po vojni bi morala v BiH zmagati sprava, ne pa prepiri in konflikti,” zaključuje poročilo o razmerah v BiH, ki ga je objavil nemški časnik Welt.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!