Iz Ženeve, kjer sta se danes sestala ameriški državni sekretar Antony Blinken in njegov ruski kolega Sergej Lavrov, ni pretresljivih novic. Prva diplomata ZDA in Rusije sta se pogovarjala o ukrajinski krizi, pri čemer pa sta tako Washington kot Moskva izrazila interes za nadaljevanje pogovorov.
Ameriški državni sekretar Antony Blinken in ruski zunanji minister Sergej Lavrov sta se danes v Ženevi pogovarjala o napetostih med Rusijo in Zahodom, ki so med drugim posledica kopičenja ruskih sil blizu ukrajinsko-ruske meje. Ena izmed točk pogovora je bil seznam zahtev glede varnostnih zagotovil, ki ga je Rusija decembra naslovila na zvezo Nato. Rusija od Nata denimo želi zagotovilo, da se ne bo širil na vzhod ter da se sile Nata umaknejo iz držav, ki so se temu zahodnemu vojaškemu zavezništvu pridružile po letu 1997.
Po besedah Lavrova Rusija pisni odgovor ZDA glede teh zahtev pričakuje “prihodnji teden”. “Na koncu smo dosegli dogovor, da bomo prihodnji teden prejeli pisne odgovore na vse naše predloge,” je dejal Lavrov in dodal, da se bodo po tem pogovori o ruskih varnostnih zahtevah na ravni zunanjih ministrov nadaljevali.
“Ne morem vam povedati, ali smo na pravi ali napačni poti. To bomo vedeli, ko bomo prejeli pisni odgovor ZDA na vse točke našega predloga,” je dodal. Pri tem je izrazil upanje, da se bodo čustva glede Ukrajine umirila, in ponovil, da Rusija ni nikdar grozila ukrajinskemu ljudstvu, poroča ruska tiskovna agencija Tass. Lavrov je Zahod tudi pozval h končanju “protiruske histerije” v zvezi z ukrajinskim konfliktom. Rusija nikogar ne ogroža in ne napada nobene države, je dejal.
Ameriški predsednik Joe Biden in japonski premier Fumio Kishida sta v današnjem video pogovoru razpravljala tudi o krizi v Ukrajini, je sporočila Bela hiša. Dodali so, da sta voditelja poudarila pomen enotnosti zahodnega zavezništva proti ruskim grožnjam.
ZDA se bodo odzvale “na vsako rusko agresijo, tudi nevojaško”
Medtem je Blinken na ločeni novinarski konferenci potrdil, da bo Washington prihodnji teden z Rusijo v pisni obliki “delil pomisleke in ideje”, pri čemer pa jih ni opisal kot neposreden odgovor na ruske zahteve, piše francoska tiskovna agencija AFP.
Blinken je še dejal, da se bodo ZDA odzvale “na vsako rusko agresijo, tudi nevojaško”. “Dali smo jasno vedeti, da gre za invazijo, če se kakršne koli ruske sile premikajo preko meje z Ukrajino,” je dejal. Na to se bodo ZDA s partnerji in zavezniki odzvale hitro, odločno in enotno, je še dodal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa. Rusijo je pozval, naj umakne svoje enote z območja ob meji z Ukrajino.
“Danes nismo pričakovali večjih prebojev, vendar verjamem, da smo sedaj na jasni poti v smislu razumevanja skrbi in stališč drug drugega,” je dejal Blinken, ki je pogovore z Lavrovom opisal kot “odprte in vsebinske”.
Blinken je v sklopu diplomatske turneje pred današnjim srečanjem v Ženevi obiskal Kijev in Berlin. Njegov obisk v Evropi je del diplomatskih prizadevanj za umiritev napetosti, ki jih spodbuja kopičenje ruskih sil in rusko agresivno obnašanje do Ukrajine.
Bukarešta in Sofija: zahteve Moskve nesprejemljive
Na zahtevo Moskve o tem, da Nato umakne svoje sile iz držav, ki so se zavezništvu pridružile po letu 1997 (torej iz polovice oziroma 14 držav), sta se danes že odzvali Romunija in Bolgarija. Državi sta se namreč Natu pridružili leta 2004.
“Takšna zahteva ne more biti del pogajanj,” je v sporočilu za javnost zapisalo romunsko zunanje ministrstvo. Po njihovo je navzočnost Nata v zavezniških državah “izključno obrambni odziv na vse bolj agresivno vedenje Rusije v vzhodni bližini, kljub poskusom Nata, da bi se vzpostavil konstruktiven dialog”.
Romunija, ki na svojem ozemlju že gosti približno 1.000 ameriških vojakov, je v četrtek sporočila, da je pripravljena sprejeti še dodatne vojake, med drugim francoske.
Medtem je bolgarski premier Kiril Petkov v parlamentu dejal, da je Bolgarija suverena država in da se je kot taka že zdavnaj odločila za članstvo v Natu. “O tem, kako organizirati obrambo naše države, odločamo sami in v sodelovanju z našimi partnerji,” je dodal.
Na podlagi več dvostranskih sporazumov z ZDA, Bolgarija redno gosti do 2.500 ameriških vojakov na vajah na vadišču na vzhodu državo, pri čemer lahko ZDA napotijo do 5.000 vojakov med rotacijo.
Kijev Moskvo obtožuje za lažne bombne grožnje
Ukrajinske oblasti so danes sporočile, da je v zadnjih dneh po državi potekala intenzivna kampanja lažnih bombnih groženj, za katero po njihovem prepričanju stoji Rusija, piše AFP. Po podatkih ukrajinske varnostne službe SBU je bilo od začetka leta zabeleženih več kot 300 anonimnih telefonskih klicev in spletnih sporočil. Za primerjavo: v vsem lanskem letu so oblasti zabeležile približno 1.100 takšnih sporočil.
SBU je navedla, da so bile lažne grožnje usmerjene predvsem v javne objekte in kritično infrastrukturo, vključno s šolami, letališči in stavbo, v kateri je urad predsednika v prestolnici Kijev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!