Več kot 40.000 Slovencev želi ohraniti obvezno označevanje gensko spremenjene hrane

Po vsej Evropi, tudi v Sloveniji, poteka kampanja proti načrtovani deregulaciji novih genomskih tehnik, ki so jo danes v okviru zasedanja zunanjih ministrov potrdile članice EU, prihodnji mesec pa naj bi o njej odločal Evropski parlament.

Ta bo predvidoma 18. maja glasoval o temeljiti spremembi pravil za označevanje živil. Uradni namen zakonodaje, ki rahlja obstoječa pravila, je okrepiti konkurenčnost evropskega agroživilskega sektorja ob sočasnem povečevanju njegove vzdržnosti zaradi odpornejših rastlinskih vrst, ki za rast potrebujejo manj virov.

Na evropski ravni več kot pol milijona, na slovenski pa več kot 40.000 podpisov

Vendar pa organizatorji kampanje proti tej deregulaciji opozarjajo, da porabniki, če bo predlagana sprememba sprejeta, na etiketah ne bodo več obveščeni, ali hrana vsebuje gensko spremenjene organizme (GSO).

Evropske potrošniške organizacije so zahtevo o jasni označitvi GSO podale že lani jeseni, februarja pa so organizacije iz ekološkega in okoljskega sektorja sprožile kampanjo, imenovano Prečrtane sestavine - Označite hrano, pridobljeno z novimi genomskimi tehnikami!

Namen kampanje je obvestiti čim več evropskih potrošnikov o spremembi evropskih predpisov in izgubi pravice do obveščenosti ter prepričati evropske poslance in ministre držav članic EU, da se ohrani obvezno označevanje tudi za nove GSO. Slovenija je načeloma proti omilitvi pravil, večinska volja v EU pa je drugačna.

Kampanji, katere sporočilo je, da imajo potrošniki pravico vedeti, kaj je v njihovi hrani, se je pridružilo 52 evropskih organizacij, med njimi tudi več slovenskih. V okviru mreže nevladnih organizacij za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo so zbrali več kot 40.000 podpisov potrošnikov, ki pozivajo evropske poslance, naj se opredelijo za ohranitev označevanja. Kot opozarjajo sodelujoči v kampanji, bi bilo prvič v zgodovini EU, da bi zakonodajalci aktivno zmanjšali količino informacij, ki so na voljo potrošnikom.

Rastlin z do 20 odstotki spremenjenega genoma ne bi bilo treba označevati

Strokovna vodja Inštituta Ekosemena, ki deluje v Lescah, Maja Kolar je za STA povedala, da podatki raziskav kažejo, da si več kot 85 odstotkov ljudi želi, da so GSO na živilih označeni. Številni ne želijo jesti hrane z GSO, saj njihovi učinki na zdravje niso znani.

EU ima od leta 2001 trden regulativni okvir za označevanje živil in uporabo GSO v kmetijstvu in prehrani, ki zahteva, da je na etiketi izdelka navedeno, da vsebuje GSO. Sedaj pa so rastline razdelili v dve kategoriji.

V kategoriji 1 bi bile tiste, ki imajo manj kot 20 sprememb genoma, in se jih šteje enakovredne konvencionalnim ter jih ne bi bilo treba več označevati, je pojasnila Kolar. Drugo kategorijo - kompleksne nove gensko spremenjene rastline - bi bilo treba medtem še vedno označevati, tako kot to velja zdaj.

Kolar je prepričana, da bi bila takšna ureditev slaba tako za potrošnike kot za kmete. Meni, da je v ozadju verjetno pritisk velikanov prehrambene industrije, da bi v hrano spravili novodobne GSO, ne da bi potrošniki za to sploh vedeli. "Nove tehnologije bi uveljavili z opravičilom, da nam s tem zagotavljajo, da ne bomo lačni. Ampak vemo, da so bile že s prvo generacijo GSO to prazne obljube, saj se niso izkazale za tako dobre in učinkovite," je izpostavila Kolar.

Opozorila je tudi, da bi se v prihodnje verjetno začeli pojavljati patenti za te rastline. To bi za slovenske kmete pomenilo veliko odvisnost in finančno breme, saj bi morali vsako letno znova kupovati semenski material, ekološki kmetje pa bi imeli veliko več dela in stroškov s tem, da bi dokazovali, da so njihovi izdelki neoporečni. Vse to bi vplivalo na podražitev izdelkov.

Z deregulacijo "ne bi več vedeli, kaj jemo"

Predsednica Zveze biodinamikov Slovenije Sonja Vavken je opozorila, da so nove genomske tehnike premalo raziskane, da bi lahko prišlo do deregulacije, saj ne poznamo vpliva na zdravje ljudi in živali ter na biotsko pestrost neke kulturne krajine, kjer lahko pride do onesnaženja oziroma križanja rastlin, ki so na ta način prinesene v neko okolje. "Z deregulacijo tisti, ki dajemo velik poudarek kakovosti živil, ne bi več vedeli, kaj jemo, in ne bomo poznali vplivov take hrane na naše zdravje," je opozorila.

Pomen ohranitve označevanja GSO pa je izpostavil tudi kuharski mojster Uroš Štefelin. "Osnova vsakega krožnika doma ali v restavraciji so sestavine. Hočem, da na njih piše, kaj so, od kod so in kako so pridelane. Brez tega ne moremo pripravljati vrhunske hrane," je opozoril.