Voditelji držav skupine G7 so danes obljubili skoraj pet milijard dolarjev za reševanje svetovne prehranske krize, ki jo je sprožila ruska invazija na Ukrajino. Dogovorili so se tudi, da bodo preučili možnosti za omejitev cen ruske nafte, s čimer bi omejili prihodke Moskve za financiranje vojne v Ukrajini.
Države skupine G7 so se zavezale, da bodo prispevale 4,5 milijarde dolarjev (4,26 milijarde evrov) za pomoč pri reševanju težav z oskrbo s hrano, ki postaja svetovni problem, v veliki meri zaradi ruske invazije na Ukrajino, ki je ena glavnih dobaviteljic žit v svetu. Od tega naj bi več kot polovico vsote prispevale ZDA.
Dve milijardi dolarjev naj bi bili namenjeni za reševanje življenj z neposrednimi humanitarnimi akcijami. Za trajnostno kratkoročno in srednjeročno pomoč v hrani je namenjenih 760 milijard dolarjev. Denar bo “podprl prizadevanja v več kot 47 državah” in “izboljšal odpornost in produktivnost prehranskih sistemov po vsem svetu, zlasti na ranljivih območjih”.
Sredstva držav G7 za globalno prehransko varnost tako od začetka leta znašajo skupaj več kot 14 milijard dolarjev (13,24 milijarde evrov), je razvidno iz skupne izjave voditeljev ob zaključku tridnevnega srečanja, ki je potekalo na dvorcu Elmau na Bavarskem.
V sklepni izjavi je sedem gospodarsko najrazvitejših držav (G7) Rusijo tudi pozvalo, naj brezpogojno prekine blokado ukrajinskih pristanišč in preneha uničevati kmetijsko infrastrukturo. Prav tako so pozvali države in podjetja z večjimi zalogami hrane, naj pomagajo ublažiti prehransko krizo. V izjavi so pozvali vse države, naj se “izognejo prekomernemu kopičenju hrane, ki bi lahko vodila v nadaljnje zvišanje cen”.
Sedmerica držav se je tudi dogovorila, da si bo prizadevala za omejitev cen ruske nafte, da bi s tem omejili prihodke Kremlja, za katerega je nafta eden ključnih virov za financiranje vojne, je novinarjem ob robu vrha povedal neimenovan ameriški uradnik. Voditelji sedmerice naj bi ministre zadolžili, da razvijejo mehanizme, s katerimi bi določili zgornjo mejo cen ruske nafte, je dodal. Prav tako naj bi preučili možnosti za določitev cenovne kapice za plin. Kritiki sicer opozarjajo, da bi bilo taka določila težko izvajati.
Z določitvijo cen nafte bi po eni strani zagotovili, da Rusija ne bo imela več koristi od povišanja cen na energetskem trgu, po drugi strani pa naj bi to pripomoglo k sprostitvi naftnih trgov po vsem svetu. Visoke cene goriva namreč niso problem le v EU, ampak tudi v ZDA.
Voditelji naj bi se ob tem opredelili tudi do Kitajske. V skupni izjavi naj bi po navedbah ameriškega uradnika obsodili “izkrivljanje mednarodnih trgovinskih praks” s strani Kitajske, ki jo obtožujejo netransparentnosti in intervencionizma.
Voditelji G7 so podprli tudi zamisel nemškega kanclerja Olafa Scholza o mednarodnem “podnebnem klubu” G7. Kot je razvidno iz končnega osnutka sklepne izjave, na katero se sklicuje dpa, podpirajo cilje takšnega “odprtega in kooperativnega mednarodnega kluba” in želijo sodelovati s partnerji, da bi ga ustanovili do konca leta 2022.
Ameriški predsednik Joe Biden se je danes ob robu vrha srečal z britanskim premierjem Borisom Johnsonom, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemškim kanclerjem Scholzem, pridružil pa se jim je tudi italijanski premier Mario Draghi, še navaja dpa. Biden je medtem že zapustil vrh G7 na Bavarskem, po navedbah Bele hiše zaradi slabega vremena. Iz Nemčije potuje v Madrid, kjer se bo v sredo in četrtek udeležil vrha zveze Nato. Španski kralj Felipe VI bo voditelje držav članic Nata drevi gostil na slavnostni večerji.
Vrh G7 je bil po zasedanju Evropskega sveta v Bruslju minuli teden še eno pomembno srečanje voditeljev pred madridskim vrhom Nata. Tako kot že minuli teden v Bruslju in tokrat na vrhu G7 bo tudi na zasedanju voditeljev Nata na daljavo sodeloval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Skupino G7 tvorijo Kanada, Francija, Nemčija, Velika Britanija, Italija, ZDA in Japonska, poseben status pa pripada tudi EU. Tokratni vrh je bil posvečen predvsem vojni v Ukrajini in soočanju z njenimi posledicami. Ob Ukrajini in prehranski varnosti pa so voditelji govorili tudi o podnebnih vprašanjih, energetiki in zdravju.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje