Na grških parlamentarnih volitvah je Nova demokracija, stranka premierja Kiriakosa Micotakisa, osvojila več kot 40 odstotkov glasov. Njeni glavni tekmici, levičarski Sirizi nekdanjega premierja Aleksisa Ciprasa, so volivci namenili nekaj manj kot 20 odstotkov.
Na grških parlamentarnih volitvah je Nova demokracija, stranka premierja Kiriakosa Micotakisa, danes osvojila več kot 40 odstotkov glasov in s tem absolutno večino sedežev. S tem rezultatom si lahko po pisanju grških medijev obeta 157 sedežev v 300-članskem parlamentu.
Volilni rezultat konservativne Nove demokracije predstavlja najbolj udobno zmago tradicionalne grške desne stranke v pol stoletja, poročajo tuje agencije. Levičarska Siriza Aleksisa Ciprasa, ki je državo vodila v času bolečih reform po dolžniški krizi, je namreč dobila nekaj manj kot 18 odstotkov glasov, kar je za dve odstotni točki manj kot na majskih volitvah in naj bi se prevedlo v 48 poslanskih sedežev. Socialdemokratska stranka Pasok, nekdaj ob Novi demokraciji prevladujoča politična sila v državi, pa z nekaj več kot 12 odstotki glasov lahko računa na 33 sedežev. Za prvo trojico so se uvrstili komunisti, ki naj bi zasedli 20 sedežev.
Micotakisova stranka je podoben rezultat kot danes zabeležila že na volitvah sredi maja, kar pa takrat ni zadostovalo za absolutno večino.
Ker na ponovljenih volitvah velja sistem podeljevanja dodatnih sedežev, je predsednik grške vlade Micotakis po prvotni zmagi zato zavrnil podeljeni mandat za sestavo koalicijske vlade in razpisane so bile nove volitve.
Pred tokratnimi volitvami se je tako čakalo predvsem to, ali bo Nova demokracija osvojila več kot 40 odstotkov glasov, s čimer ji bo po t. i. modelu okrepljene proporcionalne zastopanosti pripadel bonus sedežev za zmagovalca.
Po tem, ko se je to zgodilo, je Micotakis – na ameriškem Harvardu šolan politik, ki izhaja iz ene najpomembnejših grških političnih dinastij – povedal, da volilni izid njegovi stranki daje “močan mandat za preobrazbo države”. Napovedal je “velike spremembe”, rast plač in bolj učinkovito državo ter hitrejše reforme za večjo blaginjo.
Micotakis je sicer uspešnost svoje vlade v zadnjih štirih letih opiral predvsem na krepko gospodarsko rast po izstopu iz programa zaradi prejete mednarodne finančne pomoči po dolžniški krizi, znižanje davkov in zvišanje minimalne plače ter podporo države v luči inflacije. Konservativno bazo volivcev je ob tem naslavljal s strogim stališčem do migracij in velikimi vložki v vojsko.
Kritiki so mu medtem očitali izplačevanje milijardnih vsot političnim zaveznikom, poskus prikritja odmevne prisluškovalne afere in izogibanje odgovornosti ob februarski hudi železniški nesreči pri Larisi. Na Micotakisa, ki je v preteklosti deloval tudi v svetovalnem podjetju McKinsey, so letele tudi kritike, da je preveč pozornosti posvečal gospodarstvu in premalo izboljšanju močno načetega socialnega položaja številnih Grkov po vseh preizkušnjah minulega desetletja.
V novem mandatu ga tako čakajo naloge, kot so reforma neustreznega zdravstvenega sistema, povečanje učinkovitosti pregovorno zastarele in neučinkovite države ter večji poudarek na dvigu družbenega standarda. Na mednarodnem prizorišču je poleg vprašanja upravljanja z migracijami v ospredju tudi večno rivalstvo s Turčijo in izziv izboljšanja odnosov z veliko sosedo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!