Vrh Amerik zaključen, voditelji sprejeli deklaracijo o migracijah

Svet 11. Jun. 202208:47
Delite:
Mehika
Foto: Quetzalli Nicte-Ha/REUTERS

Voditelji držav ameriške celine so na koncu vrha Amerik v Los Angelesu sprejeli deklaracijo o migracijah, ki je bila zaradi nadaljevanja navala na južno mejo ZDA najbolj v interesu države gostiteljice. Deklaracija je največji dosežek vrha, ki so ga nekoliko zasenčili bojkoti nekaterih voditeljev, na čelu z mehiškim predsednikom.

ZDA se v skladu z dogovorom na vrhu v Quebecu leta 2001 niso odločile za izdajo povabila predsednikom Kube, Venezuele in Nikaragve, zaradi česar je mehiški voditelj Andrés Manuel López Obrador udeležbo odpovedal, mehiškemu zgledu pa so sledili tudi nekateri predsedniki držav Srednje Amerike. Uradno zaradi omenjenih povabil, neuradno pa, ker naj bi jim šle na živce ameriške kritike o korupciji.

Zastopane so bile sicer skoraj vse države Amerike, če ne na ravni voditeljev, pa na ravni ministrov. Ameriški predsednik Joe Biden, ki si prizadeva za izboljšanje ugleda in vpliva ZDA v južni soseščini, je skupaj s podpredsednico Kamalo Harris, državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom in drugimi uradniki naznanil številne pobude za pomoč pri gospodarskem razvoju Latinske Amerike in Karibov.

V zameno je dobil nezavezujočo deklaracijo o migracijah, ki jo bo lahko “prodajal” Američanom pred letošnjimi kongresnimi volitvami. Deklaracija vsebuje načela za legalen vstop v različne države in humane postopke na mejah, napoveduje pomoč skupnostim, iz katerih odhaja največ migrantov, ter usklajene izredne ukrepe. Dokument obljublja sodelovanje in medsebojno pomoč med državami, iz katerih prihajajo migranti in kamor odhajajo, da bi se ljudem zagotovilo zaščito, varnost, dostop do zdravstva, izobrazbe in delovnih mest. Podpisniki zagotavljajo, da bodo redne migracijske poti, kot denimo v primeru sezonskih delavcev in združevanja z družino, odprte in razširjene. Z migranti naj bi postopali humano, sodelovali pri nadzoru na mejah, spoštovali človekove pravice in kaznovali zlorabe.

Kamala Harris
Foto : PROFIMEDIA

Migracije ne zadevajo le ZDA

Vse države se niso pridružile deklaraciji, toda Biden je dejal, da gre le za začetek in upa, da se bo pridružilo še več držav. Deklaracija ne zadeva le migracij v ZDA, ampak po celotni ameriški celini. Kostarika bo tako denimo podaljšala zaščito za Kubance, Venezuelce in državljane Nikaragve, ki so prispeli tja pred marcem 2020, Mehika pa bo izdala 20.000 dodatnih delovnih vizumov za Gvatemalce.

ZDA bodo državam, ki gostijo begunce in migrante, zagotovile 314 milijonov dolarjev, same pa bodo obnovile ali razširile prizadevanja za ponovno združitev družin migrantov in beguncev s Haitija in Kube. Kolumbija in Ekvador bosta še naprej nudila podporo skupaj milijonu in pol beguncev iz Venezuele. Predsednik Ekvadorja Guillermo Lasso je ob tem dejal, da tako na nek način vračajo velikodušnost Španiji in ZDA, ki sta sprejeli veliko število Ekvadorcev pred dvema desetletjema.

ZDA so najpopularnejša destinacija za migrante, vendar niso edina. V Kolumbiji, Ekvadorju in drugih državah Južne Amerike je skoraj šest milijonov Venezuelcev, ki so pobegnili pred bedo in lakoto v državi. Mehika je sprejela skoraj 100.000 Haitijcev, šestino prebivalcev Arube pa sedaj predstavljajo Venezuelci.

Deklaraciji oziroma sporazumu so se pridružile Brazilija, Kanada, Čile, Kolumbija, Kostarika, Ekvador, El Salvador, Gvatemala, Haiti, Honduras, Mehika, Panama, Peru, ZDA, Argentina, Barbados, Belize, Jamajka, Paragvaj in Urugvaj.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar