Zahod skrbi morebitno zaostrovanje napetosti med Kosovom in Srbijo. Izteka se namreč rok za menjavo srbskih registrskih tablic, ki jih je doslej zamenjalo le nekaj kosovskih Srbov.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je v Beogradu sestal z veleposlaniki ZDA, Velike Britanije, Francije, Nemčije, Italije in EU. Izrazili so mu zaskrbljenost zaradi možnosti destabilizacije regije pred iztekom roka za zamenjavo srbskih registrskih tablic s kosovskimi, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Rok se bo iztekel 31. oktobra, vendar naj bi od okoli 10.000 vozil srbske registrske tablice na Kosovu zamenjala le peščica kosovskih Srbov. Vučić je v pogovoru z veleposlaniki izrazil zaskrbljenost zaradi morebitnih napetosti in izpostavil, da je Srbija zavezana dialogu kot načinu reševanja odprtih vprašanj s Prištino, še navaja Tanjug.
Čeprav je Vučić v četrtek napovedal, da bi mu veleposlaniki lahko danes izročili predlog, objavljen na albanskem portalu albanianpost.com, ki določa, da morata Beograd in Priština do 24. februarja 2023 skleniti uvodni dogovor, o tem Tanjug ni poročal.
Vučić je v četrtek v pogovoru za TV Prva dejal, da se Zahodu mudi s končanjem “sage” o Kosovu in da pri tem ne bo izbiral načina. Napovedal je, da se bo z omenjenimi veleposlaniki sestal danes na nujnem sestanku na njihovo zahtevo, na katerem naj bi mu izročili neko besedilo. Čeprav upa, da se to ne bo zgodilo, je kot možnost navedel, da mu bodo izročili predlog, ki ga je v četrtek objavil omenjeni albanski portal, da morata Beograd in Priština do 24. februarja skleniti uvodni dogovor, v nasprotnem primeru pa bo sledila “velika palica”, poroča srbska tiskovna agencija Beta.
Upa tudi, da je stališče o “veliki palici” mnenje avtorja prispevka, saj bo sicer na to “le težko vljudno odgovoril”. Dodal je še, da se “vnaprej nič ne zavrača”, da pa so bili “papirji”, ki so jih dobili doslej, zelo težki za Srbijo in “da niso omogočali, da bi jih sprejeli”.
Albanski portal, ki je kot vir navedel neimenovane mednarodne kroge, je v četrtek poročal, da od Beograda pričakujejo, da ne bo spremenil ustave, po kateri je Kosovo del Srbije, od Prištine pa, da v skladu z bruseljskim sporazumom iz leta 2013 prav tako brez spremembe ustave vzpostavi Skupnost srbskih občin. Slednje sicer Beograd zahteva že od sklenitve sporazuma v okviru dialoga pod okriljem EU, Priština pa tega ne stori, ker skupnosti ne želi dati izvršne oblasti. Po predlogu skupnost ne bo nevladna organizaciji, niti nov organ oblasti, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Če bosta strani do 24. februarja 2023 dosegli ta uvodni dogovor, ju čaka finančna pomoč, v nasprotnem primeru pa tisto stran, ki bo sklenitev dogovora ovirala, “velika palica”.
Portal albanianpost.com je sicer že septembra objavil, da sta Nemčija in Francija pripravili nov okvir dialoga, v katerem sta določili obveznosti in ritem reševanja odprtih vprašanj. Med drugim je predvideval, da bi strani prihodnje leto podpisali nov sporazumu o normalizaciji odnosov, s katerim bi Beograd dejansko sprejel realnost Kosova kot neodvisne države, a ga še ne bi uradno priznal. Bi pa nehal nasprotovati članstvu Kosova v mednarodnih organizacijah. Kasneje, hipotetično čez deset let, ko bi se bila EU pripravljena širiti na Zahodni Balkan, pa bi državi sklenili sporazum o vzajemnem priznanju, ki bi bil predpogoj za njuno članstvo v povezavi.
Vučić je glede tega predloga dejal, da ga ne gre ignorirati in “vreči čez okno”, saj sta ga pripravili vodilni državi EU, navaja Hina.
Nujnost sklenitve v četrtek objavljenega uvodnega dogovora pa naj bi bila povezana z ukrajinsko vojno oziroma oceno mednarodne skupnosti, da rešitev problemov med Kosovom in Srbijo ne zadeva samo njiju.
Escobar in Lajčak te dni v Srbiji in Kosovu
Posebni ameriški odposlanec za Zahodni Balkan Gabriel Escobar in posebni predstavnik EU za vprašanja Zahodnega Balkana Miroslav Lajčak sta tako po navedbah albanskega portala Vučiću in albanskemu premierju Albinu Kurtiju že dala jasno vedeti, da je “treba temo Kosova in Srbije zapreti, preden bo minilo leto dni od začetka ruske invazije na Ukrajino”, torej do 24. februarja 2023.
Oba se sicer te dni mudita na Kosovu in v Srbiji. Escobar je po pogovorih v Prištini v sredo za kosovsko televizijo Kanal 10 dejal, da se mora dialog Beograda in Prištine končati in da je slišal evropske kolege, ki so dejali, “da gre pri dogovoru o nadaljnji poti za vprašanje tednov in ne let”. “Na obeh straneh in posrednikih je, da določijo časovnico, vendar bi moralo biti hitro,” je odgovoril na vprašanje o časovnem okviru končnega dogovora, poroča portal Balkaninsight.
Albanski portal je še poročal, da mednarodna skupnost ne več zahteva “hitre rešitve, temveč proces sprave”, ki se razlikuje od dinamike sedanjega dialoga in zahteva doseganje sprave v več fazah, po novi poti, na kateri ” vsaka stran ohranja videz svojega načelnega stališča.” Če pa strani zavrneta dogovor, so mednarodni posredniki predvideli, da bodo proces vzeli v svoje roke, tako kot so to storili pri daytonskem mirovnem sporazumu po vojni v BiH.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!