Začelo se je iskanje novega sekretarja organizacije Združenih narodov

Prva od štirih kandidatov se je predstavila nekdanja predsednica Čila Michelle Bachelet, danes je na vrsti še generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo, Argentinec Rafael Mariano Grossi.

Predstavniki držav članic so štiriinsedemdesetletno Michelle Bachelet spraševali o temah, ki jih najbolj zanimajo, na splošno pa o njeni viziji za ZN in perečih krizah. Njena vizija se osredotoča na oblikovanje sodobne, učinkovite in pregledne organizacije, ki bo ponovno vzpostavila zaupanje s pomočjo strateškega optimizma in proaktivnega multilateralizma.

Poudarila je krepitev človekovih pravic, spodbujanje trajnostnega razvoja, boj proti podnebnim spremembam, spolno enakopravnost in zagotavljanje učinkovitega preprečevanja konfliktov. Hkrati pa želi iz ZN narediti organizacijo, ki bo osredotočena na cilje, ne na poročila.

Podpore svoje države, ki jo po novem vodi desničar Jose Antonio Kast, Michelle Bachelet nima več. Ohranila je podporo Brazilije in Mehike, ki sta jo prav tako nominirali, vendar se sooča z glasno opozicijo trenutno vodilnih republikancev v ZDA, ki ji očitajo podporo pravici do splava. Nima pa veliko upanja na podporo vlade ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki zavrača vse vidike raznolikosti, enakopravnosti in vključevanja.

Petinšestdesetletni Rafael Mariano Grossi ima podporo Argentine pod vodstvom desničarja Javierja Mileija.

V sredo se bosta članicam ZN predstavila še generalna direktorica Organizacije za trgovino in razvoj ZN (Unctad) Rebeca Grynspan iz Kostarike ter nekdanji predsednik Senegala Macky Sall. Sedemdesetletna Rebeca Grynspan ohranja podporo Kostarike, štiriinšestdesetletni Macky Sall pa nima podpore svojega Senegala, ampak ga je nominiral Burundi.

Volitve novega generalnega sekretarja morajo potekati do 31. decembra, po navadi pa je njegovo ime znano do poletja ali jeseni.

Pred desetletjem, ko je Varnostni svet ZN Generalni skupščini predlagal Antonia Guterresa, je bilo 13 kandidatov, med njimi tudi nekdanji predsednik Slovenije Danilo Türk, tokrat so le štirje.

Pomanjkanje zanimanja za vodenje svetovne organizacije je tudi posledica izvolitve Donalda Trumpa na drugi mandat predsednika ZDA, ki se umikajo iz multilateralnega sodelovanja in organizacij v skladu z njegovo politiko Najprej Amerika.

V mednarodni skupnosti velja večinsko mnenje, da je napočil čas za generalno sekretarko, vendar za tri velike sile - ZDA, Rusija, Kitajska - to ni upoštevanja vreden dejavnik.

Ustanovna listina ZN določa, da kandidata za generalnega sekretarja Generalni skupščini predlaga Varnostni svet, po tradiciji pa položaj kroži med regionalnimi skupinami ZN, od katerih generalnega sekretarja doslej še ni imela le Vzhodna Evropa. Latinska Amerika vseeno meni, da je na vrsti ona, zato ima tri kandidate.

Skupina Zahodna Evropa in drugi je imela doslej že štiri generalne sekretarje, to so Norvežan Trygve Lie, Šved Dag Hammarskjöld, Avstrijec Kurt Waldheim in Portugalec Antonio Guterres. Iz Afrike sta bila dva - Egipčan Butros Gali in Ganes Kofi Annan - prav tako iz Azije, od koder sta U Thant iz Burme oziroma Mjanmara ter Ban Ki Moon iz Južne Koreje. Latinska Amerika pa je imela enega generalnega sekretarja - Perujca Javierja Pereza de Cuellarja.