Natove sile v Zvečanu na severu Kosova (Ognen Teofilovski/REUTERS)
Na Kosovu, kjer so pred petnajstimi leti razglasili neodvisnost, so razmere znova zelo napete. "Gre za posledice nerešenega kosovskega vprašanja," je za N1 med drugim ocenil poznavalec Zahodnega Balkana, dolgoletni novinar Viljem Einspieler. Kako to, da je napetost znova tako narasla? In kaj je pričakovati v prihodnosti?
Več deset poškodovanih Srbov in pripadnikov Natovih sil – v ponedeljek so razmere v Zvečanu, eni od občin z večinsko srbskim prebivalstvom na severu Kosova, eskalirale v spopad med pripadniki Natove misije Kfor in kosovskimi Srbi. Ti v kraju Zvečan, Leposavić in Zubin Potok zahtevajo, da odidejo župani, etnični Albanci, ki so bili izvoljeni na aprilskih volitvah, ki so jih tamkaj živeči Srbi bojkotirali, rezultate volitev pa so kasneje označili za nelegitimne.
Volitve so, spomnimo, razpisali po tem, ko so v štirih občinah na severu Kosova zaradi obvezne zamenjave srbskih registrskih oznak s kosovskimi novembra lani odstopili župani Srbske liste. Župani so bili tako v Leposaviću, Severni Mitrovici, Zvečanu in Zubinem Potoku izvoljeni ob izjemno nizki volilni udeležbi: glasovalo je slabih 3,5 odstotka volilnih upravičencev.
Medtem ko srbsko prebivalstvo na severu Kosova danes še naprej zahteva odhod novoizvoljenih županov, sta se z veleposlaniki peterice držav Zahoda (ZDA, Velike Britanije, Francije, Italije in Nemčije ter EU) sestala tako kosovski premier Albin Kurti kot srbski predsednik Aleksandar Vučić. Ta je v odzivu na spopade med drugim povedal, da si je “prelivanja krvi Kurti želel že mesece”, medtem pa je Kurti ocenil, da so na severu Kosova protestirali “skrajneži” in to “v režiji Beograda”. Kosovska predsednica Vjosa Osmani je dejala, da si kriminalne skupine, ki jih podpira Vučić, prizadevajo destabilizirati Kosovo in celotno regijo, navaja tiskovna agencija Reuters.
Natove sile v Zvečanu na severu Kosova (Ognen Teofilovski/REUTERS)
Februarja letos sta se Vučić in Kurti strinjala o sporazumu o poti k normalizaciji odnosov, marca pa sta razpravljala še o načrtu za njegovo uresničevanje. Pogovore na to temo sta nato ob prisotnosti visokega zunanjepolitičnega predstavnika Unije Josepa Borrella ter evropskega odposlanca za dialog med Beogradom in Prištino Miroslava Lajčaka nadaljevala v Bruslju v začetku maja. Pogajanja niso bila uspešna, zataknilo se je pri vprašanju zveze oziroma skupnosti srbskih občin na severu Kosova, ki za Prištino ni sprejemljiva. Kurti namreč vztraja, da na Kosovu ne bodo dopustili, da se jim zgodi “Republika srbska”.
Vzpostavitev zveze srbskih občin predvideva bruseljski sporazum iz leta 2013, ob tem pa letošnji sporazum o poti k normalizaciji odnosov predvideva uresničevanje vseh že doseženih dogovorov.
“Nerešeno vprašanje”
Vnovično eskalacijo razmer na Kosovu Viljem Einspieler, nekdanji novinar časopisa Delo in dopisnik iz Beograda, razume kot posledico “nerešenega kosovskega vprašanja”, ki pa ga je treba umestiti v širši kontekst. Podobno kot je nespoštovanje dogovorov značilno za celotno mednarodno skupnost, se dogovorjenega ne držita niti Beograd niti Priština.
Rešitvi za kosovsko vprašanje sta po njegovih besedah dve. “Prva je ta, da bi Kosovo in Srbija postali polnopravni članici Evropske unije, s čimer bi nacionalne meje postale nepomembne,” je komentiral, a pri tem opozoril, da se ta scenarij verjetno še dolgo ne bo uresničil, saj ima Unija širitvene in druge probleme oziroma ni pripravljena “uvažati” novih težav.
Druga možna rešitev pa je ta, da bi obe strani spoštovali že sklenjene dogovore, kar je po sogovornikovih besedah še posebej ključno za kosovsko stran. “Če imaš tako veliko manjšino, kot je srbska na severu Kosova, in če imaš zraven močnejšo državo, kot je Srbija, ki stoji za manjšino, bi bila rešitev manjšini dati največ avtonomije, kar se da (prek zveze srbskih občin),” je poudaril in dodal, da to za Prištino ni sprejemljivo, saj se boji ponovitve scenarija iz razdeljene Bosne in Hercegovine, kjer Republika srbska vztrajno grozi z odcepitvijo oziroma združitvijo s Srbijo. “Ta strah je po eni strani razumljiv, po drugi pa zaradi tega rešitve ni.”
Aleksandar Vučić in Albin Kurti na pogovorih (Johanna Geron/REUTERS)
Etnični Srbi predstavljajo dobrih pet odstotkov od 1,8 milijona prebivalcev Kosova.
Einspieler je v pogovoru za N1 opozoril tudi na razmere, v katerih živi srbsko prebivalstvo na Kosovu. “Če bi se Srbi na Kosovu počutili dobro, enakopravne, potem o združevanju s Srbijo ne bi razmišljali,” je povedal. Kot je opozoril, Srbija veliko vlaga v sever Kosova, ljudje pa imajo koristi od tega, da so bolj obrnjeni proti Beogradu kot proti Prištini – zaradi tega živijo lažje. Države, ki so vpletene v spor, so namreč revne, zaradi česar je ljudem težje zagotoviti kakovostno življenje, posledično pa jih hitreje prepričajo ekstremne ideje ter so pripravljeni težave reševati z nasiljem in ne dialogom.
Pripadniki Kfora varujejo občinsko zgradbo v Zvečanu (Ognen Teofilovski/REUTERS)
Sogovornik je ocenil, da se razmere v kratkem ne bodo dosti spremenile, da bo obveljal “status quo”, ki na neki način ustreza tudi mednarodni skupnosti, vključno oziroma na čelu z ZDA. Mednarodni skupnosti je tako v interesu, da se ne razvije novo žarišče, vendar pa “naredi premalo za to, da bi strani prisilila, da bi začeli dejansko in ne le na papirju reševati težave”.
Marsikaj bi bilo torej drugače, če bi bilo drugačno razmerje (vele)sil v svetu – povsem možno pa je, tako Einspieler, da Srbi, tradicionalno navezani na Rusijo, računajo na spremembo. Nenazadnje imajo v ustavi še vedno zapisano, da je Kosovo njihova avtonomna pokrajina.
Potek dogodkov na Kosovu budno spremljajo tudi v Moskvi. Rusko zunanje ministrstvo je po navedbah STA Zahod pozvalo, naj “preneha z zavajajočo propagando in za incidente na Kosovu preneha kriviti obupane Srbe, ki si mirno in brez orožja prizadevajo braniti svoje legitimne pravice in svoboščine”. Na ministrstvu, ki ga vodi Sergej Lavrov, so prav tako kritizirali misijo Kfor, češ da stopnjuje nasilje v regiji.
Jean-Christophe Bott/REUTERS
Vučićeva vloga
Novo zaostrovanje razmer na Kosovu je časovno sovpadlo tudi z množičnimi protesti proti nasilju, na katerih so udeleženci kritični do Vučićeve oblasti.
Kakšno vlogo ima torej Vučić v razvoju razmer na Kosovu? “Na Zahodu Vučića še vedno verjetno razumejo kot faktor stabilnosti; mir jim je bolj pomemben kot demokracija, človekove pravice in razvoj. Dejstvo je, da ima Vučić vpliv tako na Srbe v Bosni in Hercegovini kot na Srbe na Kosovu ter ima toliko politične moči, da jih lahko delno drži pod nadzorom,” je komentiral Einspieler in glede na dogajanje v Srbiji dodal, da Vučića protesti ne bodo odnesli s položaja, niti ne bo odšel prostovoljno. Pri tem je ocenil, da je srbska opozicija “razbita in brez idej, da bi lahko predstavljale resno alternativo”.
PROFIMEDIA
Natova misija Kfor, katere namen je podpora pri ohranjanju varnosti in zagotavljanja svobode gibanje za vse prebivalce Kosova, šteje 3.762 pripadnikov, piše na uradni spletni strani. Ti prihajajo iz 27 držav, tudi iz Slovenije (97), je pa Nato danes napovedal okrepitev sil na Kosovu. V misiji Evropske unije EULEX, ki se je začela leta 2008 in je bila ustanovljena za zagotavljanje podpore kosovskim institucijam, medtem na Kosovu deluje še 200 pripadnikov, povzema Reuters.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!