Kaj določa sporazum o normalizaciji odnosov med Kosovom in Srbijo?

Svet 28. Feb 202311:39 > 18:13 0 komentarjev
Srečanje v Bruslju
Johanna Geron/REUTERS

Sporazum o poti k normalizaciji odnosov med Kosovom in Srbijo, o katerem sta v Bruslju razpravljala predsednik Srbije Aleksandar Vučić in kosovski premier Albin Kurti, med drugim predvideva izmenjavo predstavništev in medsebojno priznanje dokumentov. Vsebina dogovora je močno vznejevoljila tako srbsko kot kosovsko opozicijo, ameriški odposlanec za Zahodni Balkan Gabriel Escobar pa je v prvem odzivu ocenil, da je izid dialoga še daleč.

Sporazum o poti k normalizaciji odnosov med Kosovom in Srbijo, o vsebini katerega sta se v ponedeljek v Bruslju strinjala srbski predsednik Aleksandar Vučić in kosovski premier Albin Kurti, med drugim predvideva, da bosta Srbija in Kosovo izmenjala stalni misiji, ki bosta vzpostavljeni na sedežih vlad. Praktična vprašanja o vzpostavitvi misij bodo sicer uredili ločeno.

Evropski predlog v 11 točkah, ki ga je Evropska služba za zunanje delovanje objavila na svoji spletni strani, med drugim predvideva še, da bosta strani medsebojno priznali dokumente in nacionalne simbole, kot so potni listi, diplome, registrske tablice in carinski žigi.

Poleg tega določa, da bodo Srbijo in Kosovo vodila načela, določena v Ustanovni listini Združenih narodov. Dokument pri tem izpostavlja suvereno enakost vseh držav, spoštovanje neodvisnosti, avtonomije in ozemeljske celovitosti ter pravico do samoodločbe. V skladu z Ustanovno listino ZN bosta Srbija in Kosovo spore reševali po mirni poti in se vzdržali groženj ali uporabe sile, še piše v sporazumu.

Sporazum predvideva tudi to, da Srbija ne bo nasprotovala članstvu Kosova v mednarodnih organizacijah. Prav tako pa druga druge ne bosta ovirali na njuni poti v Evropsko unijo.

Albin Kurti, Josep Borrell
Johanna Geron/REUTERS

Strani se v sporazumu zavezujeta tudi k izpolnitvi zavez iz preteklih sporazumov, doseženih v okviru dialoga pod okriljem EU. Ena od teh je vzpostavitev skupnosti srbskih občin na severu Kosova, ki pa je sporazum ne omenja izrecno. Zavezujeta se sicer k zagotovitvi ustrezne ravni samouprave za srbsko skupnost na Kosovu in možnosti zagotavljanja določenih storitev s strani Srbije. Strani bosta obenem formalizirali status srbske pravoslavne cerkve na Kosovu.

V sporazumu se Srbija in Kosovo strinjata o poglobitvi sodelovanja na področjih gospodarstva, znanosti, tehnologije, pravosodja, zdravstva, kulture in pogrešanih oseb.

Za nadzor nad izvajanjem sporazuma bo skrbel skupni odbor pod vodstvom EU. O tem, kako točno bo potekalo izvajanje sporazuma, se morata strani še dogovoriti, je po ponedeljkovem srečanju v Bruslju povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. Novo srečanje voditeljev Srbije in Kosova bo potekalo marca, je napovedal.

Opozicija kritična

Vsebina dogovora je močno vznejevoljila kosovsko opozicijo, ki Kurtija kritizira, da je v okviru dialoga z Beogradom pristal na še en dogovor, v katerem ni priznanja Kosova, niti ni priznanja petih članic EU, ki ga še ne priznavajo.

Vodja Demokratske stranke Kosova (PDK) Memli Krasniqi je dejal, da se je v Bruslju zgodilo to, na kar so opozarjali že mesece, in sicer, da je “Kosovo izgubilo priznanje, dobilo pa skupnost srbskih občin”. Tudi vodja Demokratske lige Kosova (LDK) Lumir Abdixhiku je Kurtija obtožil, da je pristal na nekaj, kar ni vzajemno priznanje. Edini, ki je v opoziciji podprl Kurtija, je vodja Zavezništva za prihodnost Kosova (AAK), Ramush Haradinaj, ki je sprejem predloga EU pozdravil kot velik dosežek, ker pomeni “dejansko sprejemanje neodvisnosti Kosova”.

Kritična pa je bila ena najbolj vplivnih članic Kurtijeve stranke Samoopredelitev Dejona Mihali, ki se je vprašala, zakaj Vučić sporazuma ni podpisal. Kurti je namreč po pogovorih dejal, da je bil pripravljen podpisati sporazum, Vučić pa ne.

Kritični so bili tudi v srbski opoziciji. Poslanci desne stranke Dveri, skrajno nacionalistične stranke Zapriseženci (Zavetnici), Nove demokratske stranke Srbije ter Gibanja za obnovo kraljevine Srbije so zahtevali Vučićev odstop, da bi “preprečili rušenje ustavne ureditve Srbije, izdajo in kapitulacijo”. Sporazum so obsodili, češ da pomeni priznanje neodvisnosti Kosova.

Bruselj: Sporazum ne pomeni medsebojnega priznanja

Sporazum med Kosovom in Srbijo pa ne pomeni de facto medsebojnega priznanja, je danes poudaril tiskovni predstavnik visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella Peter Stano. “Cilj dialoga namreč ni priznanje, cilj dialoga je normalizacija odnosov med Srbijo in Kosovom. Vsebino normalizacije pa določata strani, EU pri tem zgolj posreduje. Ne narekujemo, kaj naj storijo in kako,” je povedal Borrellov tiskovni predstavnik.

Cilj dialoga in tudi mandat EU je doseči končni pravno zavezujoč celovit sporazum o normalizaciji odnosov, je poudaril.

Stano je pojasnil še, da so na ponedeljkovem srečanju voditeljev Srbije in Kosova z Borrellom dosegli napredek, saj sta se obe strani strinjali z vsebino sporazuma o poti k normalizaciji odnosov. A delo še ni končano, zdaj je treba sporazum še implementirati, kar je že v ponedeljek poudaril tudi Borrell. Marca bo potekalo novo srečanje Vučića in Kurtija, na katerem bodo govorili o izvajanju sporazuma.

Neimenovani visoki uradnik EU je sicer minuli petek dejal, da gre pri sporazumu za “de facto medsebojno priznanje”.

Oglasil se je tudi odposlanec ZDA

Ameriški odposlanec za Zahodni Balkan Gabriel Escobar je v prvem odzivu ocenil, da je izid dialoga še daleč, in da bo za dosego dogovora med državama potrebno še veliko dela, poroča srbska tiskovna agencija Beta.

Vučić je po pogovorih zatrdil, da se v Bruslju ni zgodilo nič posebnega in da niso govorili o predlogu EU, temveč o implementaciji v dialogu že doseženih sporazumov, na prvem mestu o oblikovanju skupnosti srbskih občin. “Čakam na načrt implementacije, ki bo zadeval predvsem že podpisane dogovore. Na začetku časovnice pa mora biti skupnost srbskih občin,” je dejal, poroča srbski portal N1.

Napovedal je še, da bo danes od 21. ure na srbski javni televiziji RTS “odgovoril na manipulacije in laži, ki jih širijo ne samo tajkunski mediji, temveč tudi RTS, Tanjug in drugi”. Srbska premierka Ana Brnabić pa je na Twitterju opozicijo obtožila, da so z lažmi otežili položaj Srbije v pogajanjih v Bruslju.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!