V Bruslju se je zaključilo težko pričakovano srečanje med srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem in kosovskim premierjem Albinom Kurtijem. Vučič je po srečanju dejal, da je postalo jasno, da Priština ne želi izpolniti svojih obveznosti glede oblikovanja Zveze srbskih občin (ZSO) in da so v pogajanjih o normalizaciji odnosov med Srbijo in Kosovom trčili ob zid.
Težko pričakovano srečanje srbskega predsednika Aleksandra Vučića in kosovskega premierja Albina Kurtija, ki je potekalo pod budnim očesom Evropske unije, se je zaključilo brez želenega preboja. Kot je bilo mogoče pričakovati, se je zapletlo pri vprašanju oblikovanja Zveze srbskih občin (ZSO), čemur ostro nasprotuje kosovski premier Kurti.
“Imeli smo nekaj težkih srečanj in rekel bi, da sem zelo zaskrbljen, saj je pri ključnem vprašanju oblikovanja ZSO postalo jasno, da Priština ne želi izpolniti svoje zaveze izpred desetih let,” je po zaključku sestanka dejal srbski predsednik Vučić in dodal, da so s pogajanji dosegli zid.
Dejal je še, da so kosovski predstavniki na današnjem sestanku ponovili, da predlagano oblikovanje ZSO ni v skladu s kosovsko ustavo in da ne želijo oblikovanja Republike srbske na Kosovu. Ob tem je Vučić dodal, da kljub temu upa, da se bodo pogovori nadaljevali in da bosta Beograd in Priština prišla do rešitve.
Na novinarsko vprašanje o osnutku statuta ZSO, je srbski predsednik odgovoril, da na srečanju niso razpravljali o pravnem sistemu Kosova, ampak o tem, kako morata obe državi sprejemati kompromise.
“Žal sem že od samega začetka opozarjal, da se bo to zgodilo, in vedel sem, da se lahko stvari obrnejo v to smer,” je pojasnil Vučić, ki meni, da v tem trenutku dogovor s Prištino ni mogoč.
Vučić o “sramotnih in nelegitimnih” volitvah na Kosovu
Beseda na današnjem srečanju je nanesla tudi o nedavnih dogodkih izpred dobrega tedna dni, ko so Srbi na Kosovu bojkotirali lokalne volitve. Te je Vučić za medije označil za “sramotne in nelegitimne” in dodal, da je sicer EU glede tega nastopila s svojim predlogom, ki ga je sam sprejel, Priština pa ga je zavrnila. Vučić sicer ni navedel, za kakšen predlog je šlo.
“Upam, da se bodo do naslednjega kroga pogovorov, pa naj bo to 11., 18. ali 20. maja, odzvali še nekateri, ki bi lahko sodelovali pri spreminjanju teh odnosov, sicer se bojim, da smo zašli v slepo ulico. Nisem optimist, lahko pa obljubim, da se bomo potrudili, da ohranimo mir,” je še dejal srbski predsednik.
Borrell Prištino in Beograd poziva k sklepanju kompromisov
“Stališča strani glede narave te skupnosti so daleč vsaksebi. Česa drugega niti nisem pričakoval,” je po pogovorih povedal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Ob tem je dejal, da sta se tako Vučić kot tudi Kurti strinjala, da bosta v bližnji prihodnosti začela pogajanja o ZSO, pri čemer bo danes predstavljeni osnutek izhodišče zanje.
“Obe strani pozivam, da sta konstruktivni, da ravnata v dobri veri ter da sta pripravljeni na sklepanje kompromisov,” je še dejal.
O nedavnih lokalnih volitvah v štirih večinsko srbskih občinah na severu Kosova pa je Borrell dejal, da je jasno, da ob tako nizki udeležbi te volitve ne ponujajo dolgoročne politične rešitve. “Nasprotno, imajo potencial, da vodijo v zaostritev razmer in da spodkopljejo izvajanje dogovora z Ohrida. Tega si ne želimo,” je dodal in obe strani pozval k iskanju rešitve, ki bo kosovskim Srbom omogočila vrnitev v kosovske institucije.
Vučić in Kurti podprla izjavo o pogrešanih osebah
Srbski predsednik Aleksandar Vučić in kosovski premier Albin Kurti sta sicer v okviru današnjega sestanka sprejela tudi izjavo o pogrešanih osebah, to potezo pa je pozdravil tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.
Srbija in Kosovo sta se v izjavi zavezali, da bosta v celoti izpolnila zaveze, dane na področju pogrešanih oseb. Zavezujeta se tudi k tesnemu sodelovanju pri identifikaciji grobišč in izkopavanju. Poleg tega bosta strani zagotovili poln dostop do zanesljivih in točnih informacij, ki bodo pomagale pri iskanju in identifikaciji pogrešanih oseb iz obdobja med 1. januarjem 1998 in 31. decembrom 2000.
Pričakovanja od današnjega sestanka v Bruslju, ki je potekal v razgretem ozračju dober teden po lokalnih volitvah v kosovskih občinah, niso bila velika. Razmere med Beogradom in Prištino so sicer zaostrene že zelo dolgo, eskalirale pa so konec lanskega leta, ko je v severni del Kosovske Mitrovice, kjer je večinsko srbsko prebivalstvo, vstopilo več sto pripadnikov kosovske policije in specialnih enot.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje