Medtem ko se ZDA umikajo iz afganistanske prestolnice, so družbene medije preplavile fotografije ameriškega helikopterja, ki v pripravljenosti na evakuacijo ameriških diplomatov leti nad Kabulom. Fotografija je mnoge spomnila na sklepne trenutke nekega drugega konflikta s konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja.
Fotografija helikopterja, ki v pripravljenosti na evakuacijo ameriških diplomatov leti nad Kabulom, je številne spomnila na danes ikonično fotografijo, ki jo je leta 1975 posnel nizozemski fotograf Hubert van Es. Na njej vidimo množico ljudi med poskusom vkrcanja na helikopter, ki je ob koncu vietnamske vojne pristal na strehi v mestu Saigon (danes Hošiminh).
Saigon 1975
Kabul today pic.twitter.com/JP7SNgq6Ra— ian bremmer (@ianbremmer) August 15, 2021
Tudi sicer številni analitiki prevzem Kabula talibanov vsaj simbolično primerjajo s tako imenovanim “padcem Saigona”.
Kaj je bil “padec Saigona”?
Vietnamska vojna je bila skoraj dvajset let trajajoči konflikt med komunistično vlado Severnega Vietnama in Južnim Vietnamom ter njegovim glavnim zaveznikom Združenimi državami Amerike. Izraz “padec Saigona” opisuje 30. april 1975, ko so komunistične sile Ljudske vojske Vietnama (imenovane tudi Viet Cong) zavzele prestolnico Južnega Vietnama Saigon.
Severni Vietnam so med hladno vojno podpirali Sovjetska zveza in drugi komunistični zavezniki, jug pa zahodne sile – vključno z več sto tisoč ameriškimi vojaki.
Ameriški vojaki so Južni Vietnam zapustili leta 1973, čez dve leti pa je država napovedala predajo, potem ko so severne sile zavzele Saigon in ga pozneje po pokojnem voditelju Severnega Vietnama preimenovale v Hošiminh.
Tako kot Kabul so severne sile mesto Saigon pridobile veliko hitreje, kot so ZDA pričakovale. Američani so v odgovor zapustili svoje veleposlaništvo v Saigonu in s helikopterjem evakuirali več kot sedem tisoč ameriških državljanov ter južnovietnamskih in drugih tujih državljanov. Gre za dogodek, ki ga danes poznamo pod imenom operacija Pogost veter (Frequent Wind).
Ali je primerjava ustrezna?
Proti koncu je vietnamska vojna med Američani postajala vse bolj nepriljubljena. Stala jih je milijarde dolarjev, pa tudi več kot 58 tisoč ameriških življenj.
Nekateri padec Saigona razumejo kot velik udarec za položaj ZDA na mednarodnem prizorišču. V zadnjih desetletjih se je pojavil izraz vietnamski sindrom, ki označuje nepripravljenost ameriških volilcev, da bi se zavzeli za ameriško vojaško moč v tujini.
Mnogi zato danes vlečejo vzporednice med Saigonom in Kabulom. Tudi vojna v Afganistanu po skoraj dvajsetih letih med Američani ni več uživala podpore.
“To je Saigon Joeja Bidna,” je na Twitterju po poročanju BBC zapisala republikanka Elise Stefanik. “Katastrofalen neuspeh na mednarodnem prizorišču, ki ne bo nikoli pozabljen,” je dodala.
Enormne človeške žrtve in dolgoročne posledice
“Intuitivno se primerjava ponuja sama po sebi, saj sta si obe intervenciji in fiasko, ki jima je sledil, v marsičem podobni,” je za N1, kot smo poročali, dejal dr. Rok Zupančič, izredni profesor na Katedri za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede. “Lahko ju tretiramo kot poraz ZDA, ki je odprl prostor novim akterjem, ki so do zdaj potrpežljivo čakali in si bodo zdaj delili vojni plen,” je navedel Zupančič in pri tem izpostavil, da bo zanimivo opazovati odnose med talibanskim Kabulom in Pekingom pa tudi odnose med Pakistanom in novim Afganistanom.
“Obe vojni sta zahtevali enormne človeške žrtve tako med vojaki kot civilisti, da o dolgoročnih posledicah, ki jih vojne pustijo na ljudeh, sploh ne razpravljamo. V obeh vojnah so ljudje, povezani z vojaško-industrijskim kompleksom, ogromno zaslužili,” je dodal Zupančič.
Po besedah prof. dr. Iztok Prezlja s Katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede so vzporednice z Vietnamom utemeljene na točki, da so se iz Afganistana že umaknile Velika Britanija, Rusija in zdaj še ZDA, da si bo Afganistan lahko vladal sam. Je pa tudi veliko razlik.
“V Vietnamu se je bilo enostavno nesmiselno boriti na tak način kot prej, tukaj pa ni šlo za direktno borbo, ampak za projekt izgradnje države,” je komentiral Prezelj. “Razlika je, da je v Afganistanu tekel projekt izgradnje države, kjer so bili talibani že prej poraženi in so se zdaj dvignili, medtem ko je bila zgodba v Vietnamu drugačna. Tam je šlo za zadrževanje komunizma. Mogoče bi bila boljša paralela o umiku Rusije iz Afganistana kot pa z Vietnamom,” je dejal za N1.
Se pa po njegovih besedah potrjuje rek, da je Afganistan “grobišče oziroma pokopališče imperijev”.
Izguba in sramota za Bidna
Kot smo poročali, je predsednik ZDA Joe Biden deležen ostrih kritik, da je bil umik ameriških vojakov, ki je bil napovedan lani, slabo izpeljan, da so ZDA v državi zapustile mnogo tistih, na katere so se v preteklih letih zanašale in so sedaj izpostavljeni morebitnim povračilnim ukrepom, mediji pa se spominjajo tudi Bidnovih besed, kako se je prevzemu Afganistana talibanov mogoče izogniti.
Vpliv na politično kariero predsednika Geralda Forda je bil po poročanju BBC leta 1975 omejen, za zdaj pa še ni povsem jasno, kakšen vpliv bo dogajanje v Afganistanu imelo na Bidnovo politično prihodnost.
“Ne dvomim, da bo to Bidnu škodilo,” je za BBC dejal Christopher Phelps, izredni profesor za ameriške študije na Univerzi v Nottinghamu. “To bo obravnavano kot izguba in morda sramota,” je povedal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!