V Varnostnem svetu Združenih narodov je danes potekala razprava o situaciji v Jemnu. Slovenski predstavnik, veleposlanik Samuel Žbogar, je med drugim izpostavil resen humanitarni položaj v državi in izrazil podporo prizadevanjem ZN za konec državljanske vojne, ki traja že od leta 2014.
V Varnostnem svetu Združenih narodov je danes potekala razprava o situaciji v Jemnu.
Člane Varnostnega sveta ZN sta s položajem na terenu seznanila posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN za Jemen Hans Grundberg in predstavnica urada ZN za koordinacijo humanitarnih zadev (OCHA) Edem Wosornu, ki je dejala, da so lani dosegli nekaj napredka pri humanitarnem položaju v državi zaradi premirja pod pokroviteljstvom ZN, vendar pa pomoč še zdaleč ne dohaja potreb.
Letos bo od humanitarne pomoči odvisna polovica prebivalcev Jemna, to je 18 milijonov ljudi. Prav toliko naj bi se soočali z resnim pomanjkanjem hrane, okrog 2,7 milijona žensk in pet milijonov otrok pa bo potrebovalo zdravljenje zaradi stradanja. ZN so lani dobili 1,72 milijarde dolarjev za humanitarno pomoč v Jemnu, kar je pokrilo le 40 odstotkov potreb. Za letos potrebujejo 2,7 milijarde dolarjev, je dejala Wosornu.
Žbogar je dejal, da je humanitarni položaj v Jemnu eden najslabših na svetu, saj se država po letih spopadov sooča s pomanjkanjem hrane, razseljevanjem prebivalstva in tudi posledicami podnebnih sprememb, ki vodijo v suše in poplave. Otroci so dnevno izpostavljeni tudi nevarnosti min.
“Prebivalci Jemna morajo ostati naša primarna spodbuda pri iskanju rešitve tega podaljšanega konflikta,” je dejal.
Spomnil je, da poslabšanje položaja v regiji vpliva na mirovni proces v Jemnu in poudaril pomen vključujočega dialoga znotraj Jemna, ki mora zajeti tudi ženske in mlade. Žbogar je ponovno pozval jemenske hutijevce, naj prenehajo z napadi na ladje v Rdečem morju, kot to zahteva januarja sprejeta resolucija Varnostnega sveta.
V podobnem slogu so minili tudi govori ostalih veleposlanikov, predstavnika Kitajske in Rusije pa sta ponovno kritizirala napade ZDA in drugih držav na položaje hutijevcev. Zasedanje Varnostnega sveta ZN se je končalo brez ukrepa.
Uporniški šiitski hutijevci so leta 2014 prevzeli nadzor nad večjim delom Jemna, naslednje leto pa je v državljansko vojno vstopila koalicija sunitskih arabskih držav pod vodstvom Savdske Arabije in začela izvajati zračne napade na hutijevce, ki jim pomaga Iran. Prizadevanja ZN so aprila leta 2022 privedla do premirja, ki pa se je končalo oktobra istega leta.
Aprila lani so se po obnovi diplomatskih odnosov med Iranom in Savdsko Arabijo začela pogajanja o koncu državljanske vojne v Jemnu, ki vključujejo vse glavne sprte strani. Zadeve so se premikale v smeri premirja – vse do 7. oktobra lani, ko je palestinsko gibanje Hamas napadlo Izrael. Sledilo je še vedno trajajoče silovito maščevanje Izraela, hutijevci pa so v znak solidarnosti s Palestinci v Gazi začeli napadati ladje v Rdečem morju.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!