V tajvanski ožini se je konec tedna zgodil incident, ki je še prilil olje na ogenj skrhanih, napetih odnosov med ZDA in Kitajsko.
Ameriška mornarica je objavila videoposnetek dogodka v tajvanski ožini, ki ga je označila za “nevarno interakcijo”. Kitajska vojaška ladja (Luyang III) je na tem izjemno občutljivem območju namreč ameriškemu rušilcu (USS Chung-Hoon) prečkala pot, poroča tiskovna agencija Reuters.
Incident se je zgodil v času, ko so odnosi med Washingtonom in Pekingom, ki Tajvan razume kot del svojega ozemlja, še posebej napeti. Po ameriških navedbah je rušilec skupaj s kanadsko fregato HSMC Montreal izvajal “rutinski” tranzit čez ožino, ko je njegovo pot presekalo kitajsko plovilo – to naj bi se ameriškemu približalo na razdaljo slabih 140 metrov.
Ameriško plovilo je, da bi se izognilo trku, upočasnilo hitrost, kitajsko pa je nato svojo pot nadaljevalo vzporedno z ameriškim, navaja Al Džazira. Kanadska fregata je plula za ameriškim rušilcem, tako da kitajska ladja njene poti ni prečkala.
Medtem ko so Američani dogodek opisali za “nevarno interakcijo”, je tiskovni predstavnik kitajskega ministrstva za zunanje zadeve Vang Venbin danes zagovarjal ravnanje Kitajske: “Ukrepi, ki jih je sprejela kitajska vojska, so razumni, legitimni ter profesionalni in varni.” Dejal je, da so težavo pravzaprav ustvarile ZDA, ki so prve izvedle “provokacijo”.
Kitajska je že v soboto zvečer ZDA in Kanado kritizirala zaradi “načrtnega povzročanja tveganja” s skupno plovbo, ki ni pogosta praksa.
Nasprotno je podobno stališče kot Washington zavzel tudi Tajpej. Tajvanski minister za obrambo je kitajsko dejanje označil za “provokacijo”, pri čemer je sporočil, da je odgovornost “svobodnih in demokratičnih držav”, da ohranjajo mir in stabilnost v tajvanski ožini, še navaja Reuters.
Sobotni dogodek sicer ni osamljen primer tovrstne nevarne interakcije. Spomnimo: po navedbah ZDA je 26. maja kitajsko bojno letalo izvedlo “po nepotrebnem agresivni” manever v bližini ameriškega vojaškega letala v mednarodnem zračnem prostoru nad Južnokitajskim morjem.
S svojo prisotnostjo na območju tajvanske ožine ZDA in zavezniki poudarjajo svoje stališče, da so te vode mednarodne. Kitajska, ki, kot že rečeno, Tajvan dojema kot del svojega ozemlja, pa medtem vztraja, da je ožina del njene izključne ekonomske cone.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje