Minilo je 100 dni, odkar je ameriško vrhovno sodišče sprejelo prelomno sodbo, na podlagi katere so v prenekaterih (republikanskih) zveznih državah omejili oziroma onemogočili dostop do splava. Od junija je kar 66 klinik v 15 zveznih državah prenehalo zagotavljati dostop do umetne prekinitve nosečnosti. To ne le sili ženske, da splav opravijo na nevaren način, da nosečnost umetno prekinejo v drugi zvezni državi ali da neželeno nosečnost nadaljujejo, temveč tudi ustvarja pritisk na klinike, ki v ZDA še zagotavljajo splav, so navedli v nevladni organizaciji Guttmacher Institute.
Več kot 60 klinik v 15 zveznih državah ZDA je prenehalo opravljati postopek umetne prekinitve nosečnosti, odkar je vrhovno sodišče junija zavrnilo sodbo Roe proti Wade iz leta 1973, ki je predstavljala pravno podlago za zagotavljanje pravice do izbire za splav v ZDA.
Avtorji študije, ki jo je v četrtek objavila nevladna organizacija Guttmacher Institute, so zapisali, da je pred odločitvijo vrhovnega sodišča v 15 zveznih državah poseg prekinitve nosečnosti zagotavljalo 79 klinik, zdaj pa jih le še 13. Ker so edine klinike, ki med omenjenimi še opravljajo poseg, v zvezni državi Georgia, to pomeni, da v 14 zveznih državah ni več klinik, kjer bi ženske lahko opravile splav. Tudi v Georgiji je splav prepovedan po šestem tednu nosečnosti.
V zveznih državah, kjer splav ni dostopen oziroma je zelo omejen, živi tretjina Američank v reproduktivni dobi.
Guttmacher Institute se je v svoji študiji sicer osredotočil na 15 zveznih držav, v katerih so po junijski odločitvi vrhovnih sodnikov začeli uveljavljati prepovedi umetne prekinitve nosečnosti.
Po prelomni odločitvi vrhovnega sodišča 24. junija, ki je urejanje zakonodaje na področju dostopa do splava prepustila zveznim državam, je skoraj popolno prepoved splava uvedlo več kot deset republikanskih zveznih držav, v katerih klinike prav tako ne izvajajo več umetnih prekinitev nosečnosti. To so Alabama, Arkansas, Arizona, Idaho, Kentucky, Louisiana, Misisipi, Misuri, Oklahoma, Južna Dakota, Tennessee, Teksas in Zahodna Virginija, povzema tiskovna agencija Reuters.
Splav so – v strahu pred posledicami – prav tako nehali zagotavljati v Wisconsinu, kjer naj bi po padcu Roe proti Wade veljala nejasna zakonodaja iz leta 1849, ki splav prepoveduje. V Georgiji pa je medtem opravljanje posega bistveno okrnjeno zaradi časovne omejitve šestih tednov.
Pravne bitke bodo v prihodnje prav tako predvidoma odločile o več klinikah v drugih republikanskih državah, kjer si prizadevajo prepovedati splav. Med drugim v Arizoni in Indiani. Po padcu Roe proti Wade nevladniki predvidevajo, da bi lahko splav lahko prepovedalo skupno 26 držav.
Največ klinik se je sicer povsem zaprlo v Teksasu (12 od 23) in Louisiani (vse tri), na spletni strani navaja Guttmacher Institute.
Štirideset od omenjenih 66 klinik, kjer ni mogoče več opraviti splava, sicer ni povsem zaprlo svojih vrat – tam še vedno opravljajo druge zdravstvene storitve, morda pa pacientkam celo pomagajo poiskati možnosti za opravljanje splava v drugi zvezni državi, navajajo nevladniki.
Kaj pomeni omejevanje pravice do splava?
“Če se klinike zaprejo, to pomeni, da skupnosti ne izgubijo le dostopa do umetne prekinitve nosečnosti, temveč tudi do drugi zdravstvenih storitev,” je po navedbah tiskovne agencije Reuters komentirala glavna raziskovalka študije Rachel K. Jones.
Zaprtje klinik oziroma onemogočanje dostopa do varnega splava sili Američanke, da splav opravijo na nevaren način, da nosečnost umetno prekinejo v drugi zvezni državi ali da neželeno nosečnost nadaljujejo. Pri tem je treba upoštevati, da pot predstavlja strošek, za nekatere pa težavo predstavlja tudi odsotnost v službi in varstvo otrok. Prav tako, opozarja Guttmacher Institute, so zaradi neopravljanja splava v klinikah v 15 zveznih državah zelo obremenjene klinike, ki ta poseg zagotavljajo drugod. To med drugim pomeni daljše čakalne dobe.
“Že preden je bila zavrnjena sodba Roe proti Wade, je bila umetna prekinitev nosečnosti težavna ali pa kar nemogoča za veliko ljudi, predvsem tiste, ki so se že soočali s težavami pri dostopanju do zdravstvenih storitev,” so še zapisali pri organizaciji Guttmacher Institute. Opozorili so, da so to revnejši prebivalci ZDA, nebele skupnosti, priseljenci, mladi, ljudje z invalidnostjo in ljudje s podeželja, ter da se bodo neenakosti zaradi oteženega dostopa do umetne prekinitve nosečnosti le še povečale. Sploh na jugu ZDA, kjer je koncentracija zveznih držav, kjer je splav prepovedan, največja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!