Slovenijo je obiskal posebni odposlanec britanskega premierja za Zahodni Balkan Stuart Peach. O razmerah na Zahodnem Balkanu in vplivu oboroženih spopadov v Ukrajini na regijo se je pogovarjal s slovenskim premierjem Janezom Janšo, predsednikom Borutom Pahorjem ter ministrom za zunanje zadeve Anžetom Logarjem in ministrom za obrambo Matejem Toninom.
General zračnih sil Stuart Peach, ki je bil za posebnega odposlanca britanskega premierja za Zahodni Balkan imenovan decembra lani, je za N1 je komentiral, kako London razume politično napeto dogajanje v nekaterih državah Zahodnega Balkana in varnostne razmere v regiji.
Kako Združeno kraljestvo ocenjuje varnostno sliko v regiji Zahodnega Balkana?
Ruski napad na Ukrajino ni bil izzvan, bil je načrtovan in predstavlja napad na suvereno demokratično državo. Spričo tega pozdravljamo resolucijo Združenih narodov o ozemeljski celovitosti Ukrajine. Lahko vidimo tveganja napačnih kalkulacij, izkoriščanja vpliva v regiji Zahodnega Balkana. Prav tako vidimo vzorec obnašanja Rusije, ki ogroža mednarodni red, ki je utemeljen na pravilih. Kot smo ugotovili, so posebej skrb vzbujajoče grožnje s strani Rusije, ki so še naprej vidne. Delali bomo z vsemi partnerji, tudi s Slovenijo, ki je naša zaveznica v Natu in zaupanja vredna prijateljska država, da bi se ubranili pred komerkoli, ki spodkopava našo kolektivno varnost. To bomo, kadar bo to primerno, še naprej dajali vedeti tudi Rusiji.
Kar zadeva Zahodni Balkan, bomo še naprej nudili nedvomno in polno podporo visokemu predstavniku [mednarodne skupnosti] v Bosni in Hercegovini ter mednarodnim silam: silam Evropske unije v BiH in silam na Kosovu [,ki jih vodi Nato]. Dodal bi, da sem še posebej zaskrbljen zaradi tveganj destabilizacije v BiH. Obsojamo odcepitvene grožnje srbskega člana predsedstva BiH Milorada Dodika. Kot dober prijatelj ljudi v BiH, Združeno kraljestvo ne bo dovolilo, da se ponovno razvname konflikt.
Je po mnenju Združenega kraljestva Daytonski mir ogrožen?
Podpiramo Dayton, ki določa okvir delovanja BiH. Še naprej podpiramo ozemeljsko celovitost, stabilnost in suverenost BiH. Za obnašanje, ki povzroča destabilizacijo, morajo biti posledice. Skupaj z zavezniki bomo delali na tem, da se vsi, ki so odgovorni za vladanje v BiH, vrnejo v državne institucije.
Menimo, da so priložnosti za dobre ljudi v BiH. Ena od njih so oktobrske volitve, ki jih vidimo kot pomembne. Še naprej bomo prav tako podpirali reformo pravosodja, bosanskim oboroženim silam pa bomo nudili trdno podporo. Politične voditelje pozivamo, naj pred naslednjimi volitvami sodelujejo pri reformiranju trenutno diskriminatornega volilnega sistema in pokažejo voljo za sklepanje kompromisov, da se volitve izvedejo ob dogovorjenem času.
Kakšno vlogo ima Združeno kraljestvo pri izvedbi reforme volilne zakonodaje?
Vloga Združenega kraljestva je, da preko vzpostavljenega prijateljstva ponudi pomoč, partnerstvo (skupaj z drugimi mednarodnimi akterji), in, če bo treba, tehnično pomoč.
Tehnično pomoč?
Svetovanje.
V nedeljo so bile v Srbiji volitve. Opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) so v preliminarnih zaključkih omenili pomanjkljivosti, kot je neuravnotežen dostop do medijev, a so zapisali, da je volilni dan v splošnem potekal gladko in mirno. Kritike, da je demokracija v Srbiji na udaru, so sicer znane. Kako na dogajanje v tej državi gleda London in, ali dogajanje v Srbiji predstavlja grožnjo za regijo?
Predsedniku [Aleksandru] Vučiću čestitam(o) za ponovno izvolitev. Srbijo čaka še veliko dela – na poti do članstva v Evropski uniji kot tudi na področju vladavine prava in medijskih svoboščin. A to je v domeni srbske vlade. Zadovoljni smo, da so volitve v glavnem potekale gladko, pozdravljamo skupno izjavo o preliminarnih zaključkih [opazovalcev] in ugotavljamo, da je bilo več predhodnih priporočil upoštevanih. Nasploh se veselimo dela s predsednikom in njegovo prihodnjo vlado.
Kakšna je vloga Združenega kraljestva in zaveznikov v regiji Zahodnega Balkana? Kakšni so interesi in morebitni načrti za prihodnost?
Kot odposlanec odgovarjam britanskemu premierju, pri svojem delu pa tesno sodelujem z drugimi odposlanci – Miroslavom Lajčákom (Evropsko unija), Gabrielom Escobarjem iz ZDA in Manuelom Sarrazinom iz Nemčije. Sodelujem tudi s prestolnicami tesnih zaveznikov z namenom, da se koordiniramo in podpiramo vse države regije. Strateška nagrada ostaja evroatlantska pot, priključitev Evropski uniji. So taki, ki pravijo, češ, kako lahko to rečete po tem, ko ste zapustili Evropsko unijo. V odgovoru jim pravim, da nismo zapustili Evrope, da podpiramo severnoatlantsko pot, katere del smo.
Imamo dolgo zgodovino sodelovanja z vašo državo in primerno je, da se spomnimo na to, da s suvereno Slovenijo sodelujemo trideset let. Na to smo ponosni. Sam sem prav tako več let sodeloval s slovenskimi oboroženimi silami.
Sodelujemo z vsemi državami v regiji in še naprej bomo nudili splošno in specifično pomoč. Lani, denimo, je britanska vlada namenila več kot 60 milijonov evrov za posebne programe v regiji, kot so programi za preprečevanje nestabilnosti, varnost, krepitev obrambe, medijske svoboščine. Ker sem v regiji spoznal veliko dobrih ljudi, mladih, mi je zelo blizu sprava. Sem nekdanji predsednik skupine muzejev imperialne vojne v Londonu. To so zelo zanimivi muzeji, imamo dolgoletno izkušnjo razumevanja posledic vojne in doseganja sprave, ki je zelo pomembna tema v regiji.
… tudi v luči bega možganov in pomanjkanju priložnosti za mlade.
Kadarkoli lahko, se srečujem s skupinami civilne družbe. Z mladimi, študenti, nevladnimi organizacijami. Očaran sem nad kakovostjo razprave, kakovostjo njihovih vprašanj. Eden od razlogov, zakaj sem sprejel to delo, je, da z drugimi državami oziroma deležniki – govorim tudi kot dedek – pomagam ustvarjati boljšo prihodnost. Da bi ljudje lahko ostali, kjer so odraščali, in prispevali družbi. Nič nimam proti preseljevanju, če je razlog dober. A če so razlogi za preseljevanje občutek izključenosti ali odrinjenosti, ki bi ju lahko preprečili, moramo storiti več, da zaustavimo tovrstne migracije.
Združeno kraljestvo je članica Nata, ki je nedavno sprejel odločitev o krepitvi vzhodnega krila zavezništva. Na kakšen način je ta krepitev pomembna tudi za Zahodni Balkan?
Lažje bi bilo, če bi stala pred zemljevidom. Nato je organizacija kolektivne varnosti, je vojaško zavezništvo pod nadzorom politike. Natova glavna naloga je odvračanje agresije. Agresijo vidimo na drugi strani Natove meje. Rusija zoper Ukrajino bije nezakonito vojno. Nato je v svojem odzivu pokazal izjemno enotnost, agilnost in hitrost. Krepitev [vzhodne] regije je obrambna, Nato je obrambno zavezništvo, a kaže na kulturo pripravljenosti, ki smo jo pomagali ustvariti v Natu.
Združeno kraljestvo prispeva in bo še naprej prispevalo svoje sile, je ena od držav, ki jih prispeva največ. Še naprej bomo s partnerji, kot je Slovenija, sodelovali pri več projektih, prav tako bomo še naprej podpirali Ukrajino z vojaško opremo. Pozdravljamo obvestilo po četrtkovem zasedanju zunanjih ministrov Nata, ki kaže na enotnost [zunanji ministri so se strinjali, da je treba krepiti vojaško pomoč Ukrajini, op. a.].
Sporočilo je preprosto: Nato kot obrambno zavezništvo krepi aktivnosti, da prek odvračanja ohranja varnost ljudi v Evropi, tudi v Sloveniji. To, – če si predstavljava zemljevid, – prav tako vključuje Zahodni Balkan. Prihodnost, bodisi v Natu bodisi ne, je za države, ki so del evropske družine, skupna zaradi vrednot, ki jih delimo. Te vrednote, ki jih predstavljamo, zdaj ogroža nezakonita vojna.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje