Menu Item
Julij bo skoraj zagotovo postal najtoplejši mesec v zgodovini, so prepričani znanstveniki. Strinjajo se, da bi bili vročinski valovi "skoraj nemogoči" brez podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek. Vročina je po njihovem prepričanju povezana predvsem z uporabo fosilnih goriv.
Julij bo “skoraj zagotovo” najtoplejši mesec v zgodovini. Znanstveniki so prepričani, da bo letošnji julij podrl rekord iz leta 2019, poroča BBC. Nekateri so prepričano, da bo to najtoplejši mesec v zadnjih 120.000 letih. Znanstveniki se strinjajo, da je vročina povezana predvsem z uporabo fosilnih goriv.
Raziskovalci niso presenečeni, da bo julij podrl trenutni rekord za najtoplejši mesec, saj je bilo v zadnjih tednih veliko znakov, da se svet segreva zelo hitro. Po podatkih Svetovne meteorološke organizacije (WMO), ki deluje pod okriljem ZN, in evropskega servisa za satelitsko spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S) je bil najtoplejši dan na svetu 6. julij, v tem mesecu pa je bilo zabeleženih še 23 najbolj vročih dni doslej. Povprečna temperatura v prvih 25 dneh tega meseca je po njihovih podatkih znašala 16,95 stopinje Celzija. Povprečna temperatura julija 2019 pa je bila 16,63 stopinje. Od maja je bila povprečna globalna temperatura morske površine precej višja od prej opaženih vrednosti za ta letni čas, kar je prispevalo k izjemno toplemu juliju.
Vročinskim valovom po Evropi in Združenih državah Amerike sledijo nova opozorila o podnebnih spremembah. Vročinski valovi bi bili “skoraj nemogoči” brez podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek, izhaja iz znanstvene študije, objavljene ta teden. Zaradi podnebnih sprememb je bil vročinski val v južni Evropi za 2,5 stopinje toplejši.
Kot opozarjajo strokovnjaki, pa družbe na to niso bile pripravljene. “Vročina sodi med najbolj smrtonosne nesreče,” je rekla Julie Arrighi iz Podnebnega centra Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Države morajo zgraditi domove, ki bodo odporni na vročino, ustvariti hladna središča, kjer bodo ljudje našli zatočišče, in najti načine za hlajenje mest, vključno s sajenjem več dreves, je dodala.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres pravi, da se je končalo obdobje globalnega segrevanje in da je nastopilo obdobje “globalnega vrenja”. Pozval je k takojšnjemu ukrepanju, da bi omejili dvig globalne temperature. Pravi, da se morajo podjetja, ki uporabljajo fosilna goriva, preusmeriti na obnovljive vire energije.
“Za velik del Severne Amerike, Azije, Afrike in Evrope je to kruto poletje. Za celoten planet je to katastrofa. Znanstveniki so prepričani, da je za to nedvoumno kriv človek,” je ob teh podatkih opozoril Guterres in dodal, da je vse to v skladu z napovedmi in ponavljajočimi se opozorili, edino presenečenje pa je hitrost sprememb.
“Ekstremno vreme, ki je julija prizadelo več milijonov ljudi, je žal kruta realnost podnebnih sprememb in napoved prihodnosti,” pa je dejal generalni sekretar WMO Petteri Taalas in dodal, da je potreba po zmanjšanju emisij toplogrednih plinov “nujnejša kot kdaj koli prej”.
Ameriški predsednik Joe Biden je v Washingtonu sprejel županjo Phoenixa Kate Gallego in župana San Antonia Rona Nirenberga, da bi se seznanil s posledicami aktualnega vročinskega vala na jugozahodu ZDA in ob tem napovedal krepitev ukrepov za spopadanje z rekordno vročino, so sporočili iz Bele hiše. Biden je med drugim ministrstvu za delo naročil, naj okrepi inšpekcijski nadzor in izdaja opozorila o nevarnosti zaradi vročine ter okrepi izvajanje predpisov za zaščito delavcev pred ekstremno vročino.
Vročina je v ZDA že vrsto let najpogostejši vzrok smrti, povezanih z vremenom. Vsako leto zaradi nje tam umre več kot 600 ljudi. Delavci, vključno s kmetijskimi delavci, gasilci in gradbenimi delavci, so nesorazmerno bolj prizadeti od ostalega prebivalstva.
V Sloveniji letos trije vročinski valovi
V letošnjem letu je agencija za okolje (Arso) na večini meteoroloških postaj po državi zabeležila tri vročinske valove. Ob tem so zabeležili tudi kar nekaj tropskih noči, največ na Primorskem, nekaj pa tudi v višjih legah, na tisoč metrih nadmorske višine.
Prvi vročinski val so na Arsu zabeležili v drugi polovici junija in je trajal med tremi in šestimi dnevi. Drugi se je nato začel v prvi tretjini julija in so ga za kakšen dan ali dva prekinile različne hladne fronte, ki so prinesle kratkotrajno ohladitev skupaj s plohami in nevihtami. Brez teh prekinitev bi lahko beležili daljši vročinski val, so na Arsu zapisali na Facebooku. Drugi vročinski val je bil sicer najdaljši v Kopru na postaji Markovec, kjer je trajal kar 13 dni, od 9. do 21. julija.
Ob vročinskih valovih so zabeležili tudi kar nekaj tropskih noči, ko se najnižja temperature ne spusti pod 20 stopinj Celzija. Največ takšnih noči je bilo na Primorskem, še posebej v Slovenski Istri. V Kopru jih je bilo 25, so še zapisali.
Kar nekaj tropskih noči pa so zabeležili v termalnem pasu, torej pasu, ki je nekoliko dvignjen od dolin, kjer se ne čuti vpliva temperaturnega obrata. Med takšne kraje sodijo na primer postaje v Jeruzalemu, na Hočkem Pohorju in na Topolu pri Medvodah. Tropske noči pa so zabeležili tudi višje, in sicer na okoli 1.000 metrih nadmorske višine, kamor sodijo Slavnik, Miklavž na Gorjancih in Lisca.
Kdaj govorimo o vročinskem valu?
O vročinskem valu sicer govorimo, ko dnevna povprečna temperatura tri dni zapored preseže določen prag, ki je odvisen od podnebne regije. Slovenija je razdeljena na tri regije: omiljeno sredozemsko podnebje ima prag pri dnevni povprečni temperaturi 25 stopinj Celzija, celinsko podnebje pri 24 stopinjah in zmerno podnebje hribovitega sveta pri 22 stopnjah Celzija. Dnevna povprečna temperatura pa je izračunana na podlagi jutranje, popoldanske in večerne temperature in ima največji poudarek na večerni temperaturi, še pojasnjujejo na Arsu.
Prispevki o podnebnih spremembah na N1:
Pozeba, moča, suša, toča: nezaščiteni v podnebno krizo
N1 STUDIO: “Do leta 2050 na svetu do 50 milijonov podnebnih beguncev”
Dr. Matjaž Ličer: Naše morje bo vse pogosteje poplavljalo
Dr. Žiga Zaplotnik: Slovenijo čaka veliko več neurij z močnim vetrom in točo
Politika in oportunistično zanikanje znanosti
Robert Swan za N1: Da ne bodo govorili o bedakih iz preteklosti
“Vsakič, ko v mestu pogledate skozi okno, bi morali videti vsaj tri drevesa”
Dramatični posnetki N1: v eni največjih rek blizu nas zmanjkuje vode
Kakšna bo naša prihodnost? Slovenski odgovor prihaja iz Amsterdama
“Če podnebnih sprememb ne jemlješ resno, nisi domoljub”
Vremenski rekordi: Bomo v Sloveniji sploh še imeli prave zime?
Oblakolog dr. Blaž Gasparini: Pandorina skrinjica geoinženiringa je že odprta
Kako vremenoslovci napovedujejo vreme in katere so najpogostejše zmote
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
