Podnebna kriza je po oceni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) največja grožnja za zdravje ljudi. Izpostavili so posledice onesnaženega zraka, ekstremnega vremena in povišane morske gladine.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je v posebnem poročilu pozvala vlade po svetu, naj ukrepajo glede podnebne in zdravstvene krize. Poročilo opiše podnebne spremembe kot “posamezno največjo grožnjo zdravju, s katero se sooča človeštvo”. Navedli so tudi deset priporočenih podnebnih in zdravstvenih ukrepov, ki so jih podkrepili z raziskavami.
Skupina, ki predstavlja 45 milijonov medicinskih sester, zdravnikov in zdravstvenih delavcev po vsem svetu, je pred novembrskim vrhom Združenih narodov o podnebnih spremembah podpisala odprto pismo voditeljem držav, v katerem pozivajo k ukrepanju zoper podnebno krizo.
“Kot zdravstveni delavci, se zavedamo svoje etične obveznosti, da spregovorimo o tej hitro rastoči krizi, ki bi lahko bila veliko bolj katastrofalna in trajna kot pandemija koronavirusa,” piše v pismu. Narodi, ki so imeli največ koristi od dejavnosti, ki so povzročile podnebno krizo, imajo odgovornost, da storijo vse, kar je v njihovi moči, da pomagajo tistim, ki so zdaj najbolj ogroženi, pišejo.
Onesnažen zrak, ekstremno vreme, povišana morska gladina
#related-news_1
Tako posebno poročilo kot odprto pismo poudarjata ključna podnebna vprašanja, ki že vplivajo na javno zdravje. Med drugim izpostavljajo onesnaževanje zraka zaradi sežiganja fosilnih goriv, kar povzroča podnebne spremembe; stopnjevanje vročinskih valov, poplav in neviht, ki vzamejo tisoče življenj; naraščajočo morsko gladino, ki uničuje domove, in ekstremno vreme, ki poslabšuje lakoto.
Podobno kot pandemija koronavirusa tudi podnebna kriza povzroča uničujoče posledice v družbi in gospodarstvu, ogroža življenja ljudi, zmanjšuje produktivnost delavcev ter obremenjuje infrastrukturo in zdravstvene storitve. Poleg tega so posledice obeh kriz razkrile neenakosti, zaradi katerih so bile nekatere skupnosti bolj ranljive od drugih.
Priporočila WHO med drugim predlagajo gradnjo trajnostnih in proti vremenskim vplivom odpornih zdravstvenih sistemov, spodbujanje trajnostne proizvodnje hrane, trajnostno načrtovanje mest in transporta.
S poročilom je WHO spomnila na Ello Kissi-Debrah in druge otroke, ki trpijo ali so umrli zaradi onesnaženega zraka oz. podnebnih sprememb. Ella Kissi-Debrah je pri devetih letih umrla zaradi napada astme in velja za prvo osebo na svetu, pri kateri je kot vzrok za smrt naveden onesnažen zrak. Deklica je živela v Londonu, v bližini ene najbolj prometno obremenjenih cest.
