Voditelji držav skupine Brics (Foto; Gianluigi Guercia/REUTERS)
Kako spremeniti svetovni red, v katerem ima Zahod še posebej veliko težo? Kako v ospredje potisniti pogosto prezrte glasove držav v razvoju? Peterica držav skupine Brics, ki združuje Brazilijo, Rusijo, Indijo, Kitajsko in Južno Afriko, bo odgovor na to iskala prek "zgodovinske" širitve.
Na vrhu voditeljev v južnoafriškem Johannesburgu je pet držav skupine Brics – Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika – sprejelo prelomno odločitev. V svoje vrste je peterica namreč povabila še šest držav, kar bo povečalo njihov vpliv in moč v svetu ter bi lahko v svetovni red vneslo po njihovem mnenju še kako potrebne spremembe.
Peterica držav Brics že danes predstavlja 42 odstotkov svetovnega prebivalstva, slabo tretjino ozemlja in nekaj manj kot četrtino svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP). Skupni BDP držav Brics (merjen po pariteti kupne moči) je večji od skupnega BDP držav skupine G7. Poudarimo, članica skupine je, kot že omenjeno, tudi Kitajska, ki v svetovnem merilu velja za drugo največje gospodarstvo.
Predvidoma z novim letom pa naj bi se skupini Brics pridružile še Argentina, Etiopija, Iran, Savdska Arabija in Združeni arabski emirati (ZAE). Po tem bo skupina Brics med drugim skupno nadzorovala 80 odstotkov svetovne proizvodnje nafte, poročajo tuji mediji.
Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska so se v blok razvijajočih se držav povezale leta 2009, leto pozneje pa se jim je pridružila še Južna Afrika. Akronim, ki služi kot ime skupine, je leta 2001 skoval glavni ekonomist v Goldman Sachs Jim O’Neill. Ali bo skupina po širitvi dobila novo ime, za zdaj še ni znano.
Vrh skupine držav Brics v Južni Afriki (Foto: Alet Pretorius/REUTERS)
Skupina odpira “novo poglavje”
“Širitev članstva je zgodovinska,” je odločitev voditeljev komentiral kitajski predsednik Ši Džinping, velik zagovornik širitve. Da so se voditelji strinjali o širitvi, je po njegovem je znak enotnosti in volje za sodelovanje z večjim številom držav v razvoju.
Po besedah gostitelja tokratnega vrha skupine Brics, južnoafriškega predsednika Cyrila Ramaphose, pa je skupina začela “novo poglavje” v svojih prizadevanjih, da izgradi svet, ki je med drugim pošten, pravičen in vključujoč, je poročal Reuters. Ob tem je napovedal: “Strinjamo se o prvi fazi širitve in druge faze bodo sledile.”
“Brics ne tekmuje z nikomer,” pa je prek videopovezave komentiral ruski predsednik Vladimir Putin, ki v Južno Afriko ni pripotoval zaradi naloga za aretacijo, ki ga je zoper njega pred meseci izdalo Mednarodno kazensko sodišče v Haagu (ker je Južna Afrika članica sodišča, se je namreč odprlo vprašanje, ali bi ga lahko oziroma morali aretirati). Putin, ki ga je v Johannesburgu nadomeščal zunanji minister Sergej Lavrov, je sicer prek video povezave dodal še, da je “očitno, da ima proces vzpostavljanja novega svetovnega redu ostre nasprotnike”.
Vrh skupine držav Brics v Južni Afriki (Foto: Marco Longari/REUTERS)
Kaj oziroma kakšno novo dinamiko bo prinesla širitev skupine, je v tem trenutku težko napovedati. Je pa pričakovati, tako Reuters, da se bodo neskladja oziroma napetosti med članicami nadaljevale: nekatere države, predvsem Kitajska, Rusija in po novem tudi Iran, so namreč bolj naklonjene ideji, da blok predstavlja protiutež Zahodu, medtem pa druge države, sploh Brazilija in Indija, ohranjajo dobre odnose z ZDA in Evropo.
Tudi sicer so odnosi med nekaterimi posameznimi članicami skupine Brics vsaj do neke mere skrhani – odnose med Indijo in Kitajsko, denimo, kali nerešeno vprašanje meje med državama.
Vrha skupine Brics v Južni Afriki pa se je udeležil tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, ki ima za blok držav kar nekaj posluha. Med drugim je povedal: “Sodobne strukture vladanja v svetu so odraz sveta, kot je bil včeraj.” Multilateralne institucije bodo po njegovih besedah resnično univerzalne le, če bodo odražale razporeditev moči in ekonomske realnosti.
Predsednik Južne Afrike Cyril Ramaphosa je na vrh voditeljev v Johannesburg sicer povabil 67 voditeljev držav Afrike, Latinske Amerike, Karibov, Azije in Bližnjega Vzhoda, medtem pa vabila ni prejel noben voditelj države Zahoda.
Kdo so povabljene države in zakaj?
Da je skupina Brics v svoje vrste povabila prav omenjenih šest držav, ni naključje. Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je glasno lobiral za sosedo Argentino, ki ima trenutno prav tako predsednika z levega političnega pola, Alberta Fernandeza.
Egipt ima medtem tesne trgovinske vezi z Rusijo in Indijo, Savdska Arabija in ZAE se pridružujeta kot naftni sili, Iran pa je znan zaveznik Rusije, ki ga, podobno kot Moskvo, hromijo (predvsem) ameriške sankcije. Tudi pridružitev Etiopije nikakor ni naključna; ne le, da si je uradna Adis Abeba blizu s Pekingom, nakazuje se tudi, da si Južna Afrika želi, da se v svetovnem merilu okrepi glas Afrike, piše Reuters.
Vrh skupine držav Brics v Južni Afriki (Foto: Marco Longari/REUTERS)
In katera od povabljenih držav bo od članstva v skupini Brics imela največ koristi? “Iran,” je za katarsko Al Džaziro zagotovil Na’eem Jeenah iz južnoafriškega mislišča Mapungupwe Institute for Strategic Reflection. Pridružitev Irana bloku po njegovem namreč kaže tudi, da Teheran ni tako politično izoliran, kot bi si to želele ZDA.
Interes za pridružitev skupini Brics je sicer izrazilo več kot 40 držav, 23 pa jih je uradno zaprosilo za pridružitev.
Države Bricsa so večkrat izrazile željo, da bi se otresle odvisnosti od dolarja, vendar jim tega cilja doslej ni uspelo uresničiti. Leta 2014 je peterica podpisala pogodbo so ustanovili Nove razvojne banke, ki pa se trenutno spopada s težavami zaradi sankcij, uvedenih proti Rusiji, ki je ena od ustanoviteljic banke.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje