Vrstijo se odzivi na petkov nalog za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki ga je izdalo Mednarodno kazensko sodišče (ICC). Na Zahodu, tudi v Sloveniji, so odločitev glasno pozdravili, medtem ko v Rusiji opozarjajo, da nalog s pravnega vidika zanje nima nikakršnega pomena, saj Rusija ne priznava pristojnosti tega sodišča.
Kot smo poročali, je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v petek izdalo nalog za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina in njegove komisarke za pravice otrok Marije Lvove Belove, zaradi suma, da sta odgovorna za nezakonite deportacije ukrajinskih otrok z okupiranih območij.
Odločitev so pričakovano pozdravili v Ukrajini in jo označili za “zgodovinsko”. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izpostavil, da je deportacija ukrajinskih otrok v Rusijo “zlobna politika” ruske države, “ki se začne s prvim uradnikom te države”, sodišču pa se je zahvalil “za pripravljenost, da storilce dejansko privede pred roko pravice”.
Odločitev je pozdravil tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, ki meni, da se s to potezo sodišča začenja proces odkrivanja odgovornosti.
V Rusiji so po drugi strani opozorili, da izdana naloga s pravnega vidika zanje nimata nikakršnega pomena. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je denimo dejal, da “Rusija skupaj z več drugimi državami ne priznava pristojnosti tega sodišča, zato so vse tovrstne odločitve za Rusijo s pravnega vidika nične in neveljavne”.
Predsednica Pirc Musar: Edina prava in logična pot
Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je odločitev ICC pozdravila kot zgodovinski korak pri prizadevanjih za pregon odgovornih za zločine, storjene med rusko agresijo v Ukrajini.
Po njenem gre za pomemben signal najvišjim ruskim, tako vojaškim kot civilnim voditeljem, da so izpostavljeni mednarodnemu kazenskemu pregonu za zločine, storjene v okviru protipravne ruske agresije v Ukrajini, zlasti ker so v tej prvi fazi v ospredju zločini nad otroci.
Pred tem je odločitev pozdravila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Na Twitterju je zapisala, da “vojna ukrajinskim otrokom onemogoča sanje, ne dovoli jim vizije zase in za svoje bližnje”.
“Odgovorni za te grozote morajo biti preganjani v skladu z mednarodnim pravom, to je edina prava in logična pot,” je dodala.
Vojna ukrajinskim otrokom onemogoča sanje, ne dovoli jim vizije zase in za svoje bližnje. Odgovorni za te grozote morajo biti preganjani v skladu z mednarodnim pravom, to je edina prava in logična pot. Zato pozdravljam odločitev @IntlCrimCourt, katere pobudnica je tudi 🇸🇮.
— Nataša Pirc Musar (@nmusar) March 18, 2023
V imenu Slovenije sta odločitev ICC v petek pozdravila tudi premier Robert Golob ter ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. Golob je poudaril, da je tovrstni pravni pregon pomemben korak v smeri kaznovanja vojnih zločinov in doseganja pravičnosti, ter spomnil, da je Slovenija med 43 državami, ki so bile pobudnice za začetek kazenskega pregona.
Na to je spomnila tudi ministrica Fajon, ki je dodala, da je “pravna pot pregona zločinov tudi prava pot”.
Biden o vojnih zločinih prepričan
Dan kasneje je odločitev pozdravil in kot upravičeno označil tudi ameriški predsednik Joe Biden. Prepričan je, da je jasno, da je ruski predsednik v Ukrajini zagrešil vojne zločine. V pogovoru z novinarji v Beli hiši je izpostavil močno sporočilno vrednost takšnega dejanja, četudi ZDA niso članice ICC. Izdajo nalogov za aretacijo je pozdravil tudi nemški kancler Olaf Scholz in pripomnil, da ni nihče nad zakonom. Pri tem je še zatrdil, da je ICC prava institucija za preiskavo vojnih zločinov.
Kot smo poročali, se obtožbe, ki so privedle do izdaje nalogov, dotikajo spornega programa preseljevanja otrok iz Ukrajine v Rusijo. V Kijevu ter na Zahodu opozarjajo, da gre za prisilne deportacije, medtem ko v Moskvi projekt predstavljajo kot humanitarni program, s katerim želijo zaščititi sirote in otroke z vojnih območij.
V Rusijo naj bi v dobrem letu vojne odpeljali več kot 6 tisoč otrok, kaže poročilo raziskovalcev z univerze Yale, ki jih je podprlo tudi ameriško zunanje ministrstvo. Raziskovalci so v poročilu navedli, da ukrajinske otroke večinoma selijo v poslopja, kjer se poleti odvijajo poletni tabori. V raziskavi so našteli 43 takšnih centrov, ki se nahajajo tako na Krimu kot tudi v okolici Moskve in celo v Sibiriji.
Aretacija jima grozi v 123 državah
Kot smo poročali, Mednarodno kazensko sodišče proti ruskemu vodstvu sicer zares ne more ukrepati, saj tako kot ZDA niti Rusija niti Ukrajina nista podpisnici rimskega statuta, ki je pravna podlaga sodišča. Sodišče obtoženim ne sodi v odsotnosti, zato lahko Putina in njegove sodelavce aretirajo le med obiskom katerekoli izmed držav članic mednarodnega sodišča.
Med državami podpisnicami rimskega statuta, ki je podlaga za delovanje Mednarodnega kazenskega sodišča, je sicer 123 držav, kar pomeni, da lahko Putina aretirajo v prav toliko državah sveta. Med njimi poleg Rusije sicer ni Ukrajine, Kitajske in ZDA, prav tako pa tudi ne ruskih zaveznic Belorusije in Turčije. Putinu bi lahko sodili tudi v primeru, če bi ga v Haag izročila Rusija.
Vladimir Putin je tretji državni voditelj, ki mu je Mednarodno kazensko sodišče nalog za aretacijo izdalo med vodenjem države. Pred njim je sodišče leta 2011 nalog izdalo še libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju, leta 2020 pa še voditelju Sudana Omarju al Baširju.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje