Žižek in Varoufakis o krizi kapitalizma in vzponu tehno-fevdalizma

Kultura 21. Okt. 202117:59 > 22. Okt. 2021 22:453 komentarji
Delite:
slavoj žižek yanis varoufakis
Foto: Žiga Živulovič jr./BOBO

V prenovljeni ljubljanski Cukrarni sta v okviru festivala Indigo stanje levice danes pretresali dve veliki imeni – nekdanji grški minister za finance in ekonomist Yanis Varoufakis, ki je v ospredje stopil v vladi Sirize v času finančne krize, ter Slavoj Žižek, samooklicani komplicirani marksist, ki je uspel združiti vlogi kanonskega filozofa in pop zvezdnika. 

“Je vlada Sirize imela možnost, da bi preživela brez kapitulacije pod pritiskom Evropske unije? Kakšne so realne možnosti radikalne levice danes? Kako se je zaradi pandemije spremenil globalni kapitalizem? Bo kapitalizmu uspelo obvladati ekološko krizo?” so le nekatera izmed vprašanj, ki so jih pred današnjim pogovorom v Cukrarni orisali organizatorji dogodka.

“V času, v katerem živimo, bistveno potrebujemo javno rabo razuma, in sicer v smislu, kot ga je razumel razsvetljenski filozof Immanuel Kant,” je uvodoma naznanil Slavoj Žižek in dodal, da moremo ne le misliti, temveč tudi reflektirati, kaj pomeni misliti nasploh.

Je Grčija imela tretjo možnost?

Prvo vprašanje, ki sta ga govorca pretresala, se je nanašalo na obstoj tretje možnosti za Grčijo na vrhuncu njene finančne krize, ko je oblast prevzela leva Siriza s Ciprasom na čelu. Je za vlado Sirize obstajala tretja pot, ki ni vodila bodisi do kapitulacijskih zahtev Evropske unije na eni ali revolucionarnih potez “grexita” na drugi strani?

Yanis Varoufakis, ki je samooklicani liberalni marksist, je pojasnil, da je imel načrt B, ki je sicer vseboval številne kompromise, vendar bi lahko deloval. “Menim, da bi bila glede na verjetnost vseh možnosti najboljša ta, da če bi bili resnično pripravljeni na izhod iz evroobmočja, v končni fazi izhoda ne bi rabili uresničiti,” paradoks grške krize oriše nekdanji grški minister za finance. To bi tako morala biti z besedami Varoufakisa dominantna strategija. Če bi izkazovali resnično pripravljenost na izhod iz EU, bi jih evropske instance “na kolenih” prosile, naj ne odidejo.

Tretja možnost bi med drugim vključevala odpis grškega dolga, a bi to ogrozilo reševanje italijanske zadolženosti. Grčija je tako razpolagala z določeno pogajalsko močjo, a je premier Cipras ni izkoristil, zato je Grčija ostala “dolžniška kolonija”. Ker se je Aleksis Cipras vdal, pa je takratni finančni minister Varoufakis odstopil.

slavoj žižek yanis varoufakis
Foto : Žiga Živulovič jr./BOBO

Tehno-fevdalizem prevzema krmilo

Reševanje grške finančne krize je, kot sta ugotavljala govorca, že nakazovalo na krizo kapitalizma. V odgovoru na vprašanje, v kaj se je preobrazilo tradicionalna neoliberalna svetovna ureditev, Varoufakis pojasni, da se je kapitalizem že zdavnaj preobrazil v drug sistem, saj da se pri življenju ohranja le še z nenehnim črpanjem denarja. “Kapitalizem ima dve zahtevi: akumulacijo profita, ki ga žene naprej, ter izkoriščanje na trgu dela,” pove voditelj levega vseevropskega političnega gibanja DiEM25. Po 12 letih, od finančne krize leta 2008, se je narava profita spremenila. Kot primer Varoufakis navede multinacionalki Facebook in Amazon, ki delujeta izven okvirov kapitalizma. Le ena oseba si namreč lasti celotni digitalni prostor, lastnik platforme pa privatizira vse.

“Predstavljajte si, da bi Ljubljana delovala tako, kot deluje Facebook. Videli bi le stvari, za katere bi algoritem odločil, da jih lahko vidimo,” nadaljuje Varoufakis in doda, da gre pri tem za digitalni sistem, platformo, a nikakor ne za trg, kot ga poznamo v kapitalistični ureditvi. Tako kot je nekdaj kapitalistični sistem izpodrinil fevdalizem, v današnjem času nov sistem – tehno-fevdalizem – postopno izpodriva kapitalistično ureditev.

Žižek, ki sicer sam ne verjame v hipotezo, ki jo oriše v nadaljevanju, nato nadaljuje, da bi lahko zaradi naraščajoče centralizacije moči v roki peščice podjetij le-ta nacionalizirali ter s tem rešili nastalo težavo. Varoufakis pojasni, da je težava v tem, da ta podjetja niso nacionalna. “Gre za transnacionalna podjetja, ki kljubujejo nacionalnemu lastništvu,” nadaljuje ekonomist in doda, da se zato, ker nacionalizacija ni realna rešitev, kot možnost lahko ponudi sprememba likvidnostnega lastništva korporacij.

“Kdo bi potem upravljal Facebook?” se vpraša Varoufakis in si na vprašanje sam odgovori s primerjavo: “Predstavljajte si delnice, ki bi delovale tako, kot delujejo knjižnične izkaznice. Ne moreš jih kupiti ali prodati, zanje ni trga, delujejo tako kot glas v političnem prostoru: lahko ga uporabiš in imaš, a ga ne moreš kupiti ali prodati, vsaj formalno ne. Predstavljajte si, kako bi to spremenilo delovanje družb danes.”

Žižek in Varoufakis sta poleg propada kapitalističnega sveta naslovila tudi o vzpon Kitajske. Ocenila sta, da je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom odprl novo fronto hladne vojne, ki jo sedaj nadaljuje aktualni predsednik Joe Biden.

Prihodnost tehnološkega sveta bo z besedami Varoufakisa ameriška. Edina država, ki lahko konkurira velikim ameriškim podjetjem, kot so Amazon, Uber, Facebook in Google, pa je Kitajska, ki skrbno neguje tla, na katerih lahko rastejo velika tehnološka podjetja, katerih cene delnic strmo naraščajo.

Komentari

Vaš komentar