Kaj doživljamo v poslednjih trenutkih svojega življenja?
Verjetno največja skrivnost, o kateri se sprašuje vsak človek, je, kaj se zgodi po naši smrti – nas po zadnjih izdihljajih še kaj čaka? Znanstveniki zato poskušajo ugotoviti, kako poteka proces umiranja in ali obstaja nekakšna zavest v trenutkih med tem in onim svetom. Je izkušnja umiranja podobna spanju, počasnemu odtavanju v nič in ali se zavedamo, da izginjamo?
“Umiranje je edinstvena izkušnja za posameznika in njegove ljubljene,” je pojasnil Patrick Steele, specialist za paliativno oskrbo. Kot je pojasnil, k izkušnji umiranja prispeva veliko dejavnikov, ne le fiziološke spremembe. “Na primer osebnost človeka, breme njegove bolezni, podpora družine in prijateljev, trajanje neozdravljive bolezni in njegova duhovnost,” je dodal.
Kaj je pokazala študija?
Vendar pa kljub temu obstajajo določene fiziološke spremembe, ki so skupne vsem. “Redni vzorci dihanja se lahko spreminjajo. To je lahko včasih hitrejše od običajnega ali počasnejše. V zadnjih dneh lahko med dihanjem prihaja do dolgih presledkov. Ob koncu življenja lahko dihanje postane tudi glasnejše. Gre namreč za kopičenje odpadnih telesnih izločkov. Pogosto pa je dihanje bolj mučno za tiste, ki ga poslušajo, kot za posameznika, ki dejansko umira,” je opisal Steele.
Študija, ki je bila v začetku leta objavljena v znanstveni reviji Frontiers in Aging Neuroscience, je pokazala, da lahko možgani ostanejo aktivni v trenutku smrti ali morda celo po njej. Zdravniki so bolniku z epilepsijo neprekinjeno izvajali elektroencefalografijo (EEG) v času, ko je doživel srčni infarkt in je med postopkom umrl. Tako so zabeležili aktivnost možganov med smrtjo in ugotovili ritme dejavnosti, podobne obujanju spominov, sanjarjenju, meditaciji in zavestnemu zaznavanju.
Vodja študije Ajmal Zemar, nevrokirurg na Univerzi v Louisvillu je dejal, da bi to lahko pomenilo, da je misel o življenju, ki se, medtem ko umiramo, odvija pred našimi očmi, utemeljena na znanosti. “Kot nevrokirurg se včasih spopadam z izgubo pacienta. Nepopisno težko je vest o smrti ljubljenega prenesti obupanim družinskim članom. Nekaj, kar se lahko naučimo iz te raziskave, pa je, da čeprav imajo naši ljubljeni zaprte oči in so nas pripravljeni zapustiti, njihovi možgani morda obujajo nekaj najlepših trenutkov, ki so jih doživeli v življenju,” je dodal Zemar.
**Avtorica: Božica Luković/nova.rs
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!