Menu Item
Astronome je navdušil signal iz vesolja, imenovan FRB 20191221A, za katerega se zdi, da utripa v ritmu srca. Gre za najdlje trajajoč signal z najjasnejšim ponavljajočim se vzorcem, kar so jih zaznali do zdaj. Za kakšen pojav pravzaprav gre, je za N1 pojasnil astrofizik dr. Jure Japelj.
Skupina znanstvenikov s Tehnološkega inštituta Massachusetts (MIT) in drugih ustanov po ZDA in Kanadi je zaznala nenavaden, a vztrajen radijski signal globoko v vesolju, za katerega se zdi, da utripa s presenetljivo pravilnostjo. Signal so sicer zaznali že leta 2019, študija pa je bila v priznani reviji Nature objavljena pred tednom dni. Glavni raziskovalec, astronom Daniele Michilli, je za ameriške medije dejal, da ga signal spominja na utrip srca. Več o signalu FRB 20191221A nam je pojasnil astrofizik in komunikator znanosti dr. Jure Japelj.
Gre za tako imenovan “hitri radijski izbruh” (ang. Fast Radio Burst oziroma FRB). Po mnenju Japlja je samo ime sicer nekoliko ponesrečeno, saj hitrost pri tem ne igra kakšne bistvene vloge. “Bolje je govoriti o kratkih radijskih izbruhih,” je dodal in pojasnil, da že ime pove, da gre za kratke izbruhe radijske svetlobe, ki za trenutek zasvetijo na nebu. Običajno pa trajajo nekaj tisočink sekunde. Prve FRB so astronomi zaznali že leta 2007, do sedaj so jih našli že več tisoč. Izbruhi se pojavljajo na na videz naključnih delih neba, a jih ni mogoče predvideti, kdaj se bodo pojavili.
V primeru FRB 20191221A, ki je navdušil stroko, gre za enkraten izbruh, ki pa je poseben v dveh lastnostih. “Trajal je tri sekunde, kar je zelo dolgo za hitri radijski izbruh. Obenem pa spada med zelo redke primerke, kjer v signalu opazimo posebno strukturo. Signal je namreč sestavljen iz več krajših pulzov. Ti se pojavljajo v določenem časovnem zamiku, torej niso naključni,” je dodal Japelj in dodal, da hitre radijske izbruhe sicer v grobem razdelimo na enkratne in ponavljajoče. “V slednjih vir radijske svetlobe v določenem obdobju izbruhne večkrat, torej ga večkrat zaznamo na istem delu neba,” še pove. Znanstvenikom sicer za zdaj točen vir radijskih izbruhov ni znan.
“Teorij je veliko, najbolj verjetno pa so povezani z nevtronskimi zvezdami,” ocenjuje sogovornik in doda, da ponavljajoči se pulzi v “novoodkritem” FRB spominjajo na radijski signal pulzarjev, ki so nevtronske zvezde z izjemno hitro vrtljivostjo in močnim magnetnim poljem. “Nevtronske zvezde pa so kompaktni ostanki masivnih zvezd. Zvezde z maso precej večjo od mase Sonca običajno eksplodirajo kot supernove,” tako sogovornik. Od zvezde pri tem ostane kompaktno jedro, ki je lahko nevtronska zvezda ali črna luknja. Gre za zelo goste objekte, na primer polmer nevtronskih zvezd meri le deset kilometrov, njihova masa pa je večja od mase Sonca, še doda Japelj.
Avtorji raziskave po mnenju Japlja špekulirajo, da bi lahko zaradi neznanega razloga pulzi za nekaj trenutkov postali glasnejši, kar se opazili kot hitri radijski izbruh. “A za zdaj je to še nepotrjen scenarij. Vsekakor pa se opažanje sklada z domnevami, da so FRB povezani z nevtronskimi zvezdami. V tem primeru bi šlo za “navadni pulzar”, ki kolcne,” opiše. V splošnem se kot vir FRB omenja tudi magnetar, to je nevtronska zvezda z neobičajno močnimi magnetnimi polji. “Za slednje vemo, da ustvarjajo izbruhe v rentgenskem sevanju in sevanju gama. Možno je sicer, da obstaja več različnih fizikalnih procesov (virov), ki vodijo do nastanka radijskega izbruha,” pojasni sogovornik.
Prav tako znanstvenikom ni točno znana razdalja do izbruha. “Na splošno poznamo razdaljo le za peščico izbruhov. Iz radijske svetlobe FRB direktno namreč ne moremo prebrati razdalje. V nekaterih redkih primerih lahko izbruh na nebu zelo dobro lokaliziramo. Izkazalo se je, da se viri izbruhov v vseh primerih razen enem nahajajo v drugih galaksijah. “Tudi za ta primer avtorji sklepajo, da gre za zunajgalaktični vir, torej gre za vir, ki ni v naši galaksiji, a tega ne morejo dokazati,” je dodal sogovornik.
Signal zaznali že leta 2019, študija objavljena pred dobrim tednom dni
Signal z jasnim ponavljajočim se vzorcem so astronomi prvič zaznali 21. decembra 2019, a je študija v reviji Nature bila objavljene šele 13. julija letos. Po besedah Japlja gre za normalen znanstveni proces. Radijski teleskop Chime, s katerim so zaznali signal, odkrije v povprečju več kot en izbruh na dan. Veliko količino podatkov pa je treba natančno pregledati. “Ko so našli ta zanimivi signal, so morali znanstveniki najprej preveriti, ali so podatki sploh točni, da med procesiranjem signala ni prišlo do napak. Z drugimi besedami, da je to, kar vidimo, resnično,” je pojasnil in dodal, da to običajno traja dolgo. Nato sledi še analiza in na koncu objava rezultatov. Članek je pred objavo poslan v pregled trem neodvisnim strokovnjakom, ki morajo potrditi, da je članek primeren za objavo, tudi pri tem pa gre za dolgotrajen proces, je še dejal Japelj.
Po mnenju sogovornika se področje raziskovanja hitrih radijskih izbruhov v zadnjih letih pospešeno razvija. Pred nekaj leti je bilo na leto zaznanih deset izbruhov, danes jih je več kot tisoč. Trend se bo v prihodnosti vsekakor nadaljeval. “Pred nekaj leti nismo imeli izmerjene razdalje niti do enega izbruha, danes jih je takih vse več. Kar pomeni, da o teh skrivnostnih izbruhih vemo vedno več,” še pojasni astrofizik in doda, da nam “novi” FRB 20191221A kot edinstven in zanimiv primerek odstira nove lastnosti radijskih izbruhov, a doda, da ker znanstveniki dnevno odkrivajo nove FRB, bodo zelo kmalu zaznali podobne primerke, kar bo pomagalo pri razumevanju njihovih virov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!