Pot od reveža do milijonarja se skoraj nikdar ne more prehoditi v eni sami noči, razen če ste zadeli na loteriji. Ali pogosto naletite na oglas, da se to lahko zgodi prav vam?

Skrajni čas je, da se začnete zavedati, da je s hitrim tehnološkim razvojem in digitalizacijo vse več tudi spletnih prevar. V letu 2023 jih je policija obravnavala več kot 190, skupna škoda je znašala okoli 5,1 milijona evrov.

Prevare, ki so zelo pogoste, so investicijske oz. kriptoprevare, pri katerih vas spletni goljufi poskušajo prepričati o dobičkonosnih naložbah. Zgodbo, da lahko čez noč postanete bogati, prevaranti pogosto zgradijo na izmišljeni osebi, vizualno podobo si pogosto ”izposodijo” od znanih osebnosti oz. jo uporabljajo brez dovoljenja. Šlo bo na primer za močnega podjetnika, ki trguje s kriptovalutami, za katerega še nikoli niste slišali in ki je živel v revščini, dokler ni odkril, da lahko s kriptovalutami čez noč zasluži milijone.

Med investicijske prevare sodijo prevare s kriptovalutami in delnicami, prav tako pa tudi prevare z žlahtnimi kovinami in nepremičninskimi naložbami v tujini.

”Ciljna publika” oz. žrtve spletnih goljufov, ki se ”ukvarjajo” z investicijskimi prevarami, so torej osebe, ki jih zanimajo naložbe oz. iščejo načine hitrega zaslužka.

Kako veste, da gre za prevaro?

Najbolj očitni so oglasi na spletu, ki ponujajo nerealno visoke donose brez tveganja. Lahko pa prejmete tudi klic z neznane telefonske številke.

Čeprav obstaja veliko načinov, s katerimi vas spletni goljufi poskušajo prepričati o dobičkonosnih naložbah (SMS-sporočila, e-pošta, spletne klepetalnice, oglasi na spletu), se je v zadnjem času razmahnilo prav klicanje po telefonu. Spletni goljufi naključno izberejo vašo telefonsko številko ter se v polomljeni slovenščini z nenavadnim naglasom predstavijo kot finančni svetovalci. Zagotavljajo vam, da vas v vaši virtualni denarnici čaka nekaj tisoč evrov, pogoj za izplačilo pa je namestitev programa za oddaljen dostop (pogosto je to Anydesk) na računalnik ali telefon. Ko jim to omogočite, prevaranti prevzamejo upravljanje vašega računalnika, vstopijo v vašo spletno banko in vam iz nje poberejo denar.

Ko gre za goljufivi oglas, objavljen na družbenih omrežjih ali novičarskih portalih, je v njem pogosto zlorabljena identiteta znane osebe. Če bi prek spletnega obrazca vpisali svoje osebne in kontaktne podatke, bi vas kontaktiral “finančni svetovalec” lažnega ponudnika investicijskih storitev. Ta bi vas prepričeval, da gre za izjemno naložbeno priložnost, začetni znesek vložka pa bi na primer znašal 250 evrov.

Dobili bi dostop do spletnega portala oz. trgovalne platforme, na kateri bi vam goljufi prikazovali izmišljene podatke o neverjetni rasti investiranih sredstev, da bi vi vložili še več denarja. Morda bi vas pod pretvezo, da vam bodo pomagali, celo prepričali, da jim omogočite dostop do vašega osebnega računalnika in/ali telefona, s čimer bi pridobili popoln dostop in nadzor nad vašo spletno banko. Najpogosteje to storijo z aplikacijo Anydesk ali TeamViewer, ki omogoča zatemnitev ekrana, da ne morete slediti dogajanju.

Večinoma bi morali z goljufi deliti tudi enkratna gesla ali pa oddaljen dostop do telefona. Sredstva bi se nato zlivala na račune denarnih mul v tujini ali menjalnic za kriptovalute, kjer bi se za njimi izgubila vsaka sled, vi pa bi namesto zaslužka ostali brez vseh sredstev.

Pogosti so tudi primeri, ko žrtve goljufi pokličejo, potem ko je od osnovnega vložka minilo že več časa, lahko tudi nekaj let, rekoč, da je na računu žrtve ostalo nekaj sredstev, ki jih je treba izplačati. Ponudba je večinoma časovno omejena, kot razlog zanjo pa je navedena npr. ukinitev spletnega mesta, prek katerega je posameznik vložil sredstva, in grožnja, da bo ta dokončno izgubil. Temu primerna je komunikacija goljufov (pogosti klici, pozivi k hitremu ukrepanju, vztrajnost). Tudi v tem primeru vas pripravijo do tega, da jim izdate občutljive podatke, s katerimi pridobijo dostop in nadzor nad vašo spletno banko. Sredstva običajno prenakažejo na račun katere druge slovenske žrtve, ki je – enako kot vi – prepričana o zaslužku s kriptovalutami. To pomeni, da na svojem računu dejansko lahko vidite priliv sredstev, s tem pa navidezen dobiček; kljub temu v zaključni fazi vse žrtve ostanete brez denarja, saj goljufi denar prenakažejo v kriptodenarnice, ki jih imajo pod svojim nadzorom. V teh primerih goljufi naredijo tudi kartične transakcije na kripto borze, saj ste z njimi delili tudi kartične podatke.

Žrtve goljufije lahko tako hitro postanete še udeleženci v goljufiji, saj se vaš račun uporabi kot račun denarne mule. Goljufi prek vašega računa prenesejo sredstva drugih žrtev prevar oziroma oškodovancev. Kot imetniki računa, prek katerega so bili prenosi sredstev goljufivega izvora, pa lahko za svoje dejanje tudi kazensko odgovarjate.

Kako se lahko zaščitite pred investicijskimi prevarami?

• Ne nasedajte zgodbam o visokih zaslužkih in ponudbah, ki so časovno omejene.

• Ne oglašajte se na neznane telefonske številke iz tujine, če ste se, pa klic nemudoma prekinite.

• Na računalnik ali telefon ne nameščajte programov za oddaljen dostop ter nikomur ne dovolite dostopa do svojega računalnika, telefona in/ali spletne banke.

• Pred prvim nakazilom obvezno preverite trgovalno platformo in se posvetujete s preverjenimi strokovnjaki.

• Izognite se tudi spletnim ponudnikom, ki obljubljajo povračilo sredstev – običajno gre za poskus ponovne goljufije.

• Ob morebitnem oškodovanju zberite vso razpoložljivo dokumentacijo (elektronsko pošto, podatke o transakcijah, morebitne mobilne številke, naslove elektronske pošte, IP-številke) in se čim prej obrnite na najbližjo policijsko enoto in svojo banko.

Na spletnem mestu Pazi.se opozarjajo tako na spletne kot na investicijske prevare. Gre za projekt ozaveščanja, ki ga izvajajo Združenja bank Slovenije in njegove članice, banke in hranilnice.