V zadnjih 50 letih se je povprečna koncentracija semenčic v izlivu moških z različnih delov sveta prepolovila, upadanje se je po prelomu tisočletja še pospešilo. Nekateri strokovnjaki v zadnjem času že govorijo o krizi reprodukcije in grožnji obstoju človeške vrste, ki naj bi jo povzročale kemikalije v okolju. Spet drugi pa mirijo, da ni razloga za paniko. Po eni od razlag je upadanje števila semenčic zgolj naravna posledica podaljševanja življenjske dobe. Neznank je še vedno več kot odgovorov.
“Opravka imamo z resnim problemom, ki bi, če ga ne bomo naslovili, lahko ogrozil preživetje človeštva,” je ob predstavitvi najnovejše raziskave o upadanju kakovosti sperme sredi novembra dejal njen vodilni avtor, izraelski epidemiolog dr. Hagai Levine.
Osrednja ugotovitev njegove raziskave je, da se je med letoma 1973 in 2018 povprečna koncentracija semenčic v mililitru izliva pri moških z različnih delov sveta, ki naj bi predstavljali približek splošne populacije, zmanjšala za več kot polovico, s 101 milijona na mililiter na 49 milijonov na mililiter. Koncentracija semenčic se je v povprečju zmanjševala za dober odstotek na leto, od leta 2000 pa se je upad še pospešil na več kot 2,5 odstotka na leto.
“Spermicikel” za prevoz semena darovalcev na klinike za zdravljenje neplodnosti na Danskem (Profimedia)
“Ta obsežni in vztrajni upad je danes že prepoznan kot pomembna grožnja javnemu zdravju,” so v zaključku študije zapisali avtorji. “Upamo, da bodo naši dokazi deležni pozornosti ne samo zdravnikov in znanstvenikov, temveč tudi odločevalcev in splošne javnosti.”
Ameriška epidemiologinja dr. Shanna Swan, ena od soavtoric raziskave, v svojih izjavah za medije svari, da bi človeštvo lahko postalo ogrožena vrsta. Če se bodo zaznani trendi upadanja kakovosti semena nadaljevali, je opozorila za Guardian, “bomo do leta 2045 dosegli povprečje 0 semenčic v izlivu”.
“Strašljivo sporočilo”
Raziskava Levina in sodelavcev je prva, ki je upadanje kakovosti semena potrdila na globalni ravni. Do zdaj objavljene raziskave so zajele dovolj podatkov zgolj za posamezne dele sveta.
“Že nekaj časa vemo, da kakovost moškega semena upada v Evropi in Severni Ameriki, zaradi pomanjkanja študij pa dolgo časa nismo vedeli, ali je enak trend prisoten tudi drugod po svetu,” je za Poglobljeno povedal dr. Niels Jørgensen, androlog iz osrednje danske bolnišnice Rigshospitalitet v Köbenhavnu, prav tako eden od avtorjev zgoraj omenjene raziskave. “V zadnjih letih pa se je nabralo dovolj podatkov, ki žal kažejo, da kakovost semena upada tudi v Afriki, Aziji in Južni Ameriki.”
Strokovnjaki so ves čas upali, da se bo upadanje kakovosti semena, ki so ga že dalj časa zaznavali v Evropi in Severni Ameriki, sčasoma ustavilo. “A to se ni zgodilo, upadanje se je dejansko še pospešilo,” je povedal dr. Jørgensen. “To je ključno, strašljivo sporočilo naše nove raziskave. Strašljivo se mi zdi, da smo v razmaku nekaj generacij priča zelo hitremu upadu kakovosti semena, kar kaže na to, da se je nekaj spremenilo v našem okolju.”
Nekateri ugledni strokovnjaki se celo sprašujejo, ali upadanje stopnje rodnosti pod mejo za obnavljanje populacije (2,1 otroka na žensko), ki smo mu v zadnjih desetletjih priča v razvitih državah, res lahko pripišemo zgolj ekonomskim in sociološkim demografskim pritiskom. Ali pa gre morda tudi za skriti vpliv upadanja moške plodnosti?
“Kastracijske” kemikalije v okolju
Kar zadeva vzroke za zaznani upad kakovosti semena, obstaja več teorij. Med strokovnjaki, ki najglasneje opozarjajo na nevarnost upadanja kakovosti moškega semena, je najbolj razširjena hipoteza o vplivu t. i. hormonskih motilcev. Gre za kemikalije v okolju, ki lahko posnemajo delovanje hormonov in vplivajo na delovanje organizma.
Med najbolj znanimi snovmi, ki dokazano delujejo kot hormonski motilci in posnemajo delovanje ženskega hormona estrogena, so ftalati in bisfenol A, ki so jih včasih množično uporabljali v proizvodnji izdelkov iz plastike, tudi prehrambne embalaže.
Profimedia
“Težko je reči z gotovostjo, a moje prepričanje je, da imajo hormonski motilci pomembno vlogo pri trendu upadanja kakovosti semena, ki ga opažamo,” nam je povedal dr. Niels Jørgensen. “Na delovanje mod ima velik vpliv dogajanje med razvojem v maternici. Že takrat je bolj ali manj določeno, kakšna bo njihova maksimalna kapaciteta. Delovanja mod po rojstvu ne moremo več izboljšati, lahko pa ga z življenjskimi navadami še poslabšamo. In hormonski motilci so še vedno najboljša razlaga za škodo, ki nastaja med razvojem mod v maternici.”
Zaradi dokazane škodljivosti in opozoril stroke skuša sicer industrija te snovi umakniti iz uporabe, a se tudi njihove zamenjave pogosto izkažejo za problematične. “Številne kemikalije nimajo zaznavnega negativnega učinka same po sebi, temveč delujejo v kombinaciji z drugimi,” pojasnjuje Jørgensen. “Morda ni dovolj zgolj nadomestitev tistih najbolj problematičnih kemikalij, morali bi razmisliti o tem, da bi jih preprosto uporabljali manj.”
Sindrom disgenetičnega moda
Izpostavljenost hormonskim motilcem v kritičnem obdobju razvoja v maternici naj bi, kot pravi najbolj razširjena hipoteza, pri fantih povzročila t. i. sindrom disgenetičnega moda, katerega simptom ni samo zmanjšana kakovost semena, temveč tudi znižana raven testosterona v organizmu ter povečana pojavnost prirojenih napak spolovil in raka na modih. Skratka, kemikalije v okolju naj bi uničevale moško sposobnost reprodukcije.
V Sloveniji se je pojavnost raka na modih, ki naj bi bil eden od simptomov sindroma disgenetičnega moda, v zadnjih 55 letih podeseterila. Še vedno gre sicer za precej redko vrsto raka – v letu 2019 je bilo zaznanih 115 primerov – a najpogostejšo pri moških med 20. in 40. letom starosti. Kot nam je povedala vodja slovenskega registra raka dr. Vesna Zadnik, se je trend rasti incidence raka na modih (na spodnjem grafu) v zadnjih letih upočasnil.
Vir: Register raka
Še eden od znakov sindroma disgenetičnega moda naj bi bilo povečevanje števila hipospadij. To je ena najpogostejših razvojnih napak na moškem spolovilu, kjer zaradi nepravilnega razvoja luknjica ni postavljena na vrhu penisa, temveč na njegovi spodnji strani. Pogosto je potreben kirurški poseg.
Čeprav naj bi se pojavnost hipospadij v zadnjih desetletjih povečevala, gre še vedno za precej redko razvojno motnjo. Na 10 tisoč rojenih fantov se jih v Evropi v povprečju 18 rodi s hipospadijo.
“V zadnjih desetih letih, kar se ukvarjam s temi primeri, ne morem reči, da sem opazil drastično povečanje hipospadij,” nam je povedal dr. Robert Kordič, urološki kirurg na ljubljanski pediatrični kliniki. “Opazil sem večji priliv primerov v našo ustanovo, a to je bolj posledica centralizacije obravnave takih zapletov. V Sloveniji danes tovrstne napake obravnavamo v dveh centrih, v Ljubljani in Mariboru, v preteklosti pa so jih obravnavali tudi v nekaterih drugih regionalnih bolnišnicah. Že zaradi tega imamo občutek, da je vsega več.” Prav tako, sklepa, verjetno danes bolj vestno kot nekoč zaznavamo in popravljamo takšne prirojene napake.
Po Kordičevih besedah vseeno ostaja občutek, da je primerov hipospadij v zadnjih desetletjih nekoliko več kot prej. “V nobenem primeru pa morebitnega povečanja pojavnosti, če je dejansko prisotno, ne bi mogel označiti za krizo.”
“Ne vidim razloga za pesimizem”
Na Ginekološki kliniki ljubljanskega kliničnega centra se danes z vprašanjem moške neplodnosti največ ukvarja androlog in ginekolog dr. Sašo Drobnič. Težko bi rekli, da deli zaskrbljenost avtorjev nad izsledki najnovejše raziskave upadanja kakovosti semena. “Raziskava kaže trende, za katere težko rečem, da so skrb vzbujajoči, imajo pa svojo težo,” nam je povedal. “Ne vidim razloga za pesimizem, je pa treba ostati previden.”
A dolgo časa je veljalo, da so tovrstne retrospektivne študije kakovosti semena premalo zanesljive, da bi lahko z gotovostjo sklepali o dogajanju v širši populaciji.
Šele najnovejše raziskave so dovolj metodološko stroge in natančne, da večina strokovnjakov upadanje kakovosti semena sprejema kot dejstvo. Ne strinjajo pa se o vzrokih.
“Koncentracije snovi, ki lahko delujejo kot hormonski motilci, so v okolju razmeroma zelo majhne. Tudi moč njihovega delovanja ni primerljiva s ’klasičnimi’ hormoni,” nam je mnenje o vplivu hormonskih motilcev povedal dr. Drobnič. “Lahko ima tudi izpostavljenost tem snovem določen učinek, a po mojem mnenju to ni tisti ključni dejavnik, tako zaradi majhnih koncentracij kot zaradi šibkosti delovanja.”
Ko strokovnjaki preverjajo vpliv določene snovi na procese v organizmu, praviloma uporabljajo živalske modele, ki se lahko vedejo drugače, prav tako pa praviloma uporabljajo bistveno večje koncentracije snovi, kot so prisotne v vsakdanjem življenju.
Soba za oddajo vzorca semena na ljubljanski Ginekološki kliniki (Denis Sadiković/N1)
Nobenega zagotovila ni, da take snovi pri majhnih koncentracijah učinkujejo enako kot pri velikih, meni dr. Drobnič. “Učinkov majhnih odmerkov ni mogoče kar seštevati. Hormonski motilci se, tako kot hormoni, sproti odstranjujejo iz organizma. Predstavljal bi si, da bi morala biti njihova koncentracija bistveno večja, da bi lahko govorili o zaznavnih učinkih.”
Sploh pa, je opozoril, kakovost moškega semena upada, medtem ko se onesnaženost okolja zmanjšuje. “Spomnim se Ljubljane iz 70. let prejšnjega stoletja. Danes je neprimerno čistejša, kot je bila takrat. Onesnaženost okolja se mi zdi danes bistveno manjša, kot je bila včasih. Zato se teza o tem, da na upadanje kakovosti semena vpliva onesnaženost okolja, po mojem mnenju ne ujema z dejanskim stanjem in zviševanjem okoljskih standardov.”
Slovenskih raziskav, ki bi preiskovale kakovost semena skozi čas, je malo. V prvi, objavljeni leta 1999, strokovnjaki z Ginekološke klinike med letoma 1983 in 1996 niso zaznali upadanja koncentracije semenčic, so pa opazili postopno upadanje njihove gibljivosti.
Pregledovanje vzorcev semena pod mikroskopom (Denis Sadiković/N1)
V drugi, novejši raziskavi pa so med letoma 2001 in 2010 zaznali zmanjševanje deleža moških z normalnimi vrednostmi parametrov semena. Leta 2001 je bil delež moških z normalnimi vrednostmi še skoraj 70-odstoten, leta 2010 pa se je že približeval 60 odstotkom. V tej raziskavi so strokovnjake presenetile pomembne razlike med regijami. Pričakovali so, da bo stanje najslabše v regijah, ki veljajo za najbolj onesnažene, a se to ni pokazalo. Največ moških z normalnim semenom je bilo v ljubljanski regiji, po negativni plati pa sta izstopala Pomurje in Koroška.
Nezdravo življenje, nezdravo seme
Človeška moda semenčice neprekinjeno proizvajajo od pubertete. Njihova proizvodnja poteka v semenskih kanalčkih, njihovo zorenje, ki traja približno deset tednov, pa nadzorujejo t. i. Sertolijeve celice. Njihovo število vse od njihovega razvoja v maternici ostaja nespremenjeno. Naša “semenska proizvodna kapaciteta” je določena ob rojstvu.
Zorenje semenčic v semenskem kanalčku pod elektronskim mikroskopom (Profimedia)
Ker se ob vsakem izlivu semenske tekočine izlijejo vse zrele semenčice, na število semenčic v izlivu močno vpliva čas abstinence. Dalj časa mine od zadnjega izliva, več semenčic bo v tem času proizvedenih.
Na proizvodnjo pa lahko negativno vplivajo številni dejavniki. “Dejavnikov, ki bi lahko vplivali na upadanje števila semenčic v izlivu, je nešteto, mnenja, kateri bi lahko imel prevladujoč vpliv, pa različna,” je dejal dr. Sašo Drobnič.
Eden od dejavnikov je, je opozoril, zagotovo življenjski slog. Vse nezdrave razvade, kot sta kajenje in prekomerno uživanje alkohola, pa tudi dolgotrajno sedenje in pomanjkanje gibanja negativno vplivajo na proizvodnjo semenčic. Tudi prekomerna telesna teža ima negativen vpliv.
“Iz dolge zgodovine pomanjkanja življenjskih dobrin smo prišli v dobo izobilja,” razlaga Drobnič. “Povečevanje primerov prekomerne telesne teže je velik problem, ki vpliva na številna področja zdravja populacije. V Evropski uniji ima več kot polovica moških prekomerno telesno težo. In vemo, da to s seboj prinese določene slabosti v presnovi. Pri nas v ambulanti jasno vidimo, da imajo moški z zelo povečano telesno težo precejšnje težave, kar zadeva kakovost semena.”
N1
Monogamija znižuje kakovost sperme
Vzroki za upadanje kakovosti semena bi lahko bili tudi genetski, je našteval dr. Drobnič. “V človeški vrsti ne velja več pravilo naravne selekcije in preživetja zgolj najmočnejšega. Reproduktivno starost, zahvaljujoč napredku v medicini, danes doseže marsikdo, ki je včasih ne bi.”
Paradoksalno lahko k večji pojavnosti neplodnosti prispeva tudi zdravljenje neplodnosti. “Zdravljenje moške neplodnosti lahko pripelje do tega, da v naslednjo generacijo namnožimo potomce, ki imajo že dedno predispozicijo za slabšo plodnost. Napredek v zdravljenju moške neplodnosti se pravzaprav precej ujema z obdobjem, v katerem raziskave opažajo upad povprečne kakovosti semena.”
Postopek umetne oploditve (Profimedia)
Dr. Nielsa Jørgensena ta razlaga ne prepriča. “Lahko je del zaznanega upada tudi posledica evolucijskih sprememb, a v tem primeru ne bi pričakoval, da se bodo spremembe zgodile tako hitro, kot so se.”
Že tako pa imamo ljudje med vsemi sesalci praktično najslabšo kakovost semena. “Verjetno ima pri tem vlogo monogamija in z njo odsotnost kompeticije med ’samci’, kar zadeva plodnost,” je dejal dr. Drobnič. “Vsak si najde svojo partnerico in potem razmnoževanje uspe, kolikor uspe.”
Šimpanzi, ki so znani kot promiskuitetna vrsta primatov in pri katerih se samica tipično v kratkem časovnem razmiku pari z več samci, proizvedejo bistveno več kakovostnejšega semena, saj je uspešnost prenosa genov odvisna od hitrosti in učinkovitosti semenčic.
Profimedia
Delež neplodnih parov se ne povečuje
Pomemben podatek, ki del strokovnjakov prepričuje, da kljub občutnemu upadu povprečnega števila semenčic v moškem izlivu ni razloga za paniko, je, da povprečje še vedno ostaja precej nad kritično mejo. Povprečno število semenčic na mililiter je res upadlo s 100 na 50 milijonov. A po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije za kritično nizko vrednost, pod katero je plodnost pomembno zmanjšana, velja 15 milijonov semenčic na mililiter.
“Res je, povprečna koncentracija semenčic je še vedno precej nad kritično mejo, kar zadeva plodnost,” je povedal Niels Jørgensen. “A z upadanjem povprečja se povečuje tudi delež moških, ki padejo pod kritično mejo in pri katerih lahko spočetje otroka postane težava. Da, večina moških je še vedno na varni strani, a delež tistih s težavami bo ob zaznanih trendih vedno večji.”
Vendar pa Sašo Drobnič povečevanja neplodnosti v Sloveniji ne zaznava. To ga pravzaprav preseneča. “V populaciji je še vedno, tako kot zadnjih nekaj desetletij, prisoten obrazec, da med 15 in 20 odstotkov parov ne zanosi v pričakovanem času – po enem letu rednih spolnih odnosov brez zaščite. Dejansko bi glede na drastično višanje starosti staršev ob prvem otroku pričakoval, da se bo ta delež povečeval. A danes imamo podobno število postopkov zunajtelesne oploditve, kot smo jih imeli tudi pred 20 leti.”
Sploh pa, je še dodal, število semenčic v izlivu ni dober pokazatelj plodnosti posameznika. “Je le najboljši približek. Vidimo spontane zanositve s semenom, ki je krepko pod “normalnimi” vrednostmi. In vidimo pare z ‘de luxe’ semenom, pri katerih se zanositev kar ne zgodi.”
Izvorni strah pred ogroženostjo “moškosti”
Do “krizne” interpretacije zaznanega upada števila semenčic pri moških je kritična tudi filozofinja dr. Marion Boulicault z ameriške univerze MIT. Skupaj s sodelavkami je lani objavila svojo hipotezo o gibanju števila semenčic pri moških – poimenovale so jo “hipoteza bivariabilnosti sperme“.
“Zdi se nam, da so raziskovalci iz podatkov, ki so jih imeli na voljo, prehitro potegnili sklep, da smo soočeni s krizo reprodukcije, ne da bi razmislili tudi o možnih alternativnih razlagah,” je povedala za Poglobljeno.
Eden od razlogov, da alternativne razlage za upadanje kakovosti semena ne dobijo dovolj pozornosti, je po njenem mnenju v tem, da se nam “krizna” interpretacija podatkov zdi najbolj verjetna zaradi zgodb in družbenih predstav o ogroženosti moških ter njihove prevlade v družbi. “Raziskave o upadanju kakovosti semena so hitro pograbili tudi aktivisti za pravice moških in predstavniki skrajno desnih skupin, češ poglejte, kam nas je spravil sodobni emancipirani svet.”
Naravni nadzor človeške populacije?
Bi lahko pri upadanju kakovosti semena pri moških šlo za naravno uravnavanje populacije?
“Narava to pogosto naredi – ko se populacija določene vrste povečuje, pogoji za razmnoževanje postanejo bolj ’strogi’,” razmišlja dr. Sašo Drobnič. “Narava populacije vrst omejuje na načine, ki jih včasih poznamo, včasih pa tudi ne.”
Skupina kitajskih medicinskih strokovnjakov z univerze v Šenzenu je denimo prepričana, da je upadanje kakovosti semena povezano s podaljševanjem življenja, saj je v naravi učinkovitost razmnoževanja obratno sorazmerna z dolžino življenjske dobe, kar je bilo že dokazano tako pri bakterijah kot pri vinskih mušicah in glodalcih.
N1
Kakovost semena najbolj upada v državah z najdaljšo povprečno življenjsko dobo, opozarjajo v članku iz leta 2019. To po njihovem mnenju nakazuje, da se število semenčic v izlivu ne bo zmanjševalo v nedogled, temveč se bo stabiliziralo, saj tudi pričakovana življenjska doba ljudi ne more naraščati v nedogled. “Če se pričakovana življenjska doba ustali pri okoli 85 letih, se bo število semenčic ustalilo pri 40–50 milijonov na mililiter, to pa bo dovolj za vzdrževanje reproduktivne sposobnosti,” so zapisali v optimističnem tonu.
Kot primer navajajo Dansko, v kateri se je pričakovana življenjska doba v zadnjih letih ustalila, ob tem pa je tudi povprečno število semenčic v izlivu moških ostalo na približno enako ravni.
Na to nas je ob koncu pogovora dejansko opozoril tudi dr. Niels Jørgensen. “Novejši podatki za Dansko kažejo, da se je upadanje števila semenčic v izlivu, ki je zelo majhno, v zadnjih 20 letih dejansko ustavilo. Lahko gre za naključne variacije, a to je vendarle prvi znak, da se stanje morda ne bo slabšalo v nedogled.”
Vse naštete razlage za zaznani upad kakovosti semena pa so še vedno le teorije in hipoteze. Za moške, ki jih skrbi kakovost njihovega “reproduktivnega materiala”, pa ima dr. Sašo Drobnič preprost nasvet – živite zdravo. “Kar je dobro za splošno zdravje, je praviloma dobro tudi za kakovost semena, za razmnoževalno funkcijo.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje