Ponudba v Hoferju - svinjski zrezki, 1,13 evra/kg (Vir: MKGP)
Kakšni so izdelki, ki jih v tekmovanju za najcenejšo košarico osnovnih živil ponujajo slovenski trgovci? Kje jih dobijo? Od kod jih pripeljejo? Vrstijo se obtožbe in sumi o umazanih taktikah in prevarah kupcev. Objavljamo fotografije poceni izdelkov, ki so jih posneli popisovalci.
Ministrstvo smo zaprosili za fotografske dokaze
Konec lanskega leta je kmetijsko ministrstvo (MKGP) objavilo najnovejše rezultate popisa cen košarice osnovnih živil, ki so pokazali drastične pocenitve nekaterih živil.
Akcijo spremljanja cen je vlada zagnala septembra 2022 kot ukrep za blaženje inflacije in prehranske draginje. In ob najnovejšem popisu konec lanskega leta so bile denimo cene najcenejšega kruha in mesa v primerjavi s prvim popisom nižje tudi za več kot 90 odstotkov. Ob objavi se je usul plaz kritik o zavajanju in nepoštenih praksah trgovcev pri prodaji (pre)poceni živil.
Vir: MKGP
(V grafiki zgoraj je primerjava cen kruha in mesa na prvem in zadnjem popisu. Vir: MKGP)
Ker najcenejših izdelkov, navedenih v popisu, v trgovinah pogosto ni mogoče najti, smo se želeli na lastne oči prepričati o njihovem obstoju. Ministrstvo smo zato zaprosili za fotografske dokaze, ki so jih ob svojem delu zabeležili popisovalci. Osredotočili smo se na meso in kruh, dve kategoriji živil, pri katerih je popis zabeležil največje pocenitve. Kateri so torej najcenejši izdelki, ki so jih trgovci dali v svojo “košarico”? Kateri izdelki po ceni najbolj odstopajo od preostale redne ponudbe?
Meso iz vzhodne Evrope
Absolutni nizkocenovni zmagovalec zadnjega popisa v kategoriji mesa je trgovec Eurospin, ki je kupcem ponudil tako piščančje meso kot svinjino in govedino po ceni zgolj 0,99 evra za kilogram. Piščančje meso (na spodnji sliki) je bilo po poreklu iz Ukrajine. Svinjina je prišla iz Poljske. Govedina je bila glede na nalepko na embalaži celo slovenska. Dobavitelji na deklaraciji niso navedeni, v podjetju pa na našo prošnjo za dodatna pojasnila v enem tednu niso odgovorili.
Eurospin: piščančji fileji iz Ukrajine po 0,99 evra/kg (Vir: MKGP)
Z izjemo Tuša, ki pri pocenitvah mesa ni šel v take skrajnosti kot drugi, so se tudi pri drugih trgovcih najnižje cene svinjskega mesa že močno približale enemu evru. V Hoferju denimo 1,13 evra za kilogram, v Sparu pa 1,18 evra za kilogram. V prvem primeru gre za meso iz Poljske, v drugem je poreklo mesa špansko. Dobavitelj pa je v obeh primerih enak – družba Celjske mesnine. Enako velja za najcenejšo govedino. V večini primerov so goveje zrezke, ki so jih trgovci prodajali v razponu med 2,65 in 3,19 evra za kilogram, dobavile Celjske mesnine, meso pa je bilo po poreklu iz Poljske.
Tudi dobavitelj najcenejšega piščančjega mesa, ki ga trgovci večinoma ponujajo po ceni med 2 in 2,5 evra za kilogram in je uvoženo iz Poljske, so praviloma Celjske mesnine. V nekaterih trgovinah ga prodajajo celo pod njihovo blagovno znamko Z’dežele. Kot je sicer pred dvema letoma za Nedeljski dnevnik dejal direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec, želijo s sloganom Z’dežele “poudariti, naj bo čim več hrane pridelane in proizvedene v Sloveniji”.
“Uvoženo meso slabše kakovosti, pridelano in predelano po standardih, ki so v slovenskem prostoru nedopustni”
Dejstvo, da so očitno Celjske mesnine postale glavni dobavitelj cenenega uvoženega mesa za slovenske trgovce, je toliko bolj nenavadno, ker je Izidor Krivec hkrati predsednik Gospodarsko interesnega združenja (GIZ) mesne industrije Slovenije. Združenja, ki je bilo decembra lani v izjavi za javnost izjemno kritično do razvoja dogodkov v zvezi s popisom košarice osnovnih živil.
“Ker domače kalkulacije drastičnega znižanja cen ne prenesejo, so se morali trgovci ozreti po dobaviteljih zunaj slovenskih meja, ki svoje tržne viške ponujajo po dumpinških cenah. To se morda še najbolj očitno odraža prav pri mesu, pri čemer se zavedeni potrošniki niti ne zavedajo, da kupujejo (sicer poceni) uvoženo meso slabše kakovosti, pridelano in predelano po standardih, ki so v slovenskem prostoru nedopustni,” piše v njihovi decembrski izjavi za javnost, pod katero se je podpisala generalna sekretarka združenja Ana Ahčin. Izidor Krivec se na naše prošnje za pogovor ta teden ni odzval.
“To je stvar poslovne strategije, pa tudi etike posameznega podjetja. Mi smo se odločili, da se tega ne gremo, da ne želimo delati stvari, v katere ne verjamemo in za katere menimo, da dolgoročno povzročajo škodo,” je prakso Celjskih mesnin za N1 komentiral Toni Balažič, izvršni direktor konkurenčne družbe Panvita.
Štruca za 19 centov
Pri kruhu, kjer je povprečna cena najcenejšega izdelka na popisu v primerjavi s septembrom 2022 padla za več kot 80 odstotkov, med dobavitelji prednjači ajdovsko podjetje Mlinotest. Njegovo belo štruco je mogoče v Hoferju in Mercatorju kupiti za 19 centov. Lidl in Spar po enaki ceni ponujata “hišno” kilogramsko belo štruco. V Eurospinu je kilogramska Mlinotestova štruca ob decembrskem popisu stala 0,49 evra.
Hofer: 1 kg bela štruca, Mlinotest, 19 centov (vir: MKGP)
Družbi Mlinotest smo poslali vprašanja, kolikšni so proizvodni stroški za takšno štruco kruha in po kakšni ceni jo prodajajo trgovcem, a nam odgovorov v enem tednu ni poslala.
Sum negativnih marž
Eden najpogostejših očitkov ob nizkih cenah, ki jih je zaznal popis, je sum, da trgovci – zaradi želje po nazivu najcenejšega na popisu košarice – te najcenejše izdelke prodajajo z negativnimi maržami, torej pod ceno, po kateri so jih kupili od dobavitelja. A tega ni mogoče preveriti, ker tako trgovci kot dobavitelji cene varujejo kot poslovno skrivnost.
“Nabavnih cen izdelkov ne želimo razkrivati, saj gre za poslovno skrivnost. Prodajne cene izdelkov oblikujemo samostojno in v skladu z našo strategijo ter jih prilagajamo trgu,” so nam odgovorili iz Spara, edinega od trgovcev, od katerega smo prejeli odgovore na naša vprašanja.
Pa je mogoče meso prodajati po en evro za kilogram in ob tem ustvarjati dobiček? “Ne,” je bil jasen Toni Balažič. “Borzna cena mesa do neke mere odraža tisto tržno ceno, ki naj bi pokrivala stroške in zagotavljala minimalno dobičkonosnost. In povprečna cena svinjine na borzi je danes okoli 2,2 evra, govedine pa 4,8 evra. Vse cene, ki so po 1 evro ali 1,30 evra na kilogram, so globoko pod proizvodnimi stroški.”
Da se račun ne izide, nam je potrdil tudi predsednik uprave družbe Pivka perutninarstvo Janez Rebec. “Lahko potrdim, da v skladu s standardi kakovosti, varovanja okolja in dobrobiti živali, ki jih imamo v Sloveniji in veljajo v EU, gotovo ni mogoče proizvesti mesa za takšne cene.”
Kot je ob tem opozoril Balažič, se ne pogovarjamo samo o ceni mesa. “Upoštevati morate, da na popisu upoštevajo cene že pakiranih izdelkov, torej morate ceni mesa prišteti še stroške pakiranja in logistike. Potem v resnici ugotovimo, da se tovrstni izdelki, ki se zdaj recimo prodajajo po 1,20 evra za kilogram, ne morejo prodajati po manj kot 3 evre, bolj realno pa od 3,5 do 4 evre.”
“Dopuščamo možnost malverzacij in zavajanja kupcev”
Kot je dejal Balažič, se v Sloveniji vzpostavljajo tržne prakse, ki so v tujini omejene ali celo prepovedane. “V zadnjih 12 mesecih smo začeli opažati, da gredo nekateri trgovci tudi v negativne marže, ki so v nekaterih državah zakonsko prepovedane.”
Da se prav gotovo poraja sum, da trgovci določene izdelke prodajajo po negativnih maržah, nam je povedal tudi predsednik Zadružne zveze Borut Florjančič. “Nisem videl njihovih nabavnih faktur, ampak kolikor spremljam trg in stroške prireje mesa, so te cene skrajno sumljive.”
V Sloveniji prodaja izdelkov z negativno maržo, po t. i. dampinških cenah, sicer ni prepovedana. Po Florjančičevem mnenju pa bi morali čim prej tudi v Sloveniji, po vzoru drugih evropskih držav, sprejeti protidampinški zakon, ki bi tovrstna ravnanja prepovedal. “Danes dopuščamo možnost malverzacij in zavajanja kupcev, hkrati pa to povzroča nevzdržne pritiske na cene domačih dobaviteljev.”
Zamrznjeno in odtajano meso?
Florjančič nam je v pogovoru omenil še eno možnost, kako bi lahko bilo meso tako poceni – lahko, da gre za meso, ki je bilo že zamrznjeno in nato odtajano. “O tem se premalo govori. Inšpektorji bi morali po mojem mnenju redno spremljati parametre, ki bi jim pokazali, ali je meso na policah res sveže ali pa je bilo že zamrznjeno in odtajano. Pri nadzoru kakovosti vina denimo nadzorujejo številne različne parametre. Pri mesu pa preverijo zgolj temperaturo.”
Ste prepričani, da se tudi na slovenskem trgu dejansko prodaja odtajano meso, smo zastrigli z ušesi. “Naj dokažejo, da tega ni,” je odvrnil Florjančič. “Trgovin z zamrznjenim mesom je veliko, ni pa jasno, kje to meso konča. Ali gre prvenstveno v javne ustanove? Ga kupujejo gostinci? Ali pa se znajde tudi v trgovinah? Tu bi bil temeljitejši nadzor zelo dobrodošel.”
Na kmetijskem ministrstvu so nam dejali, da bi inšpektorji dejstvo, da je bilo meso že zamrznjeno, lahko ob nadzoru ugotovili na podlagi dokumentacije. Seveda pod pogojem, da bi bila ta verodostojna.
Po naših informacijah so v enem od slovenskih živilskih podjetij zaradi govoric o prodaji odmrznjenega mesa po trgovinah nakupili nekaj poceni izdelkov iz košarice in jih testirali v lastni režiji, pri čemer pa sumov niso potrdili.
Izigravanje popisa z minimalnimi zalogami
Še en očitek trgovcem, ki ga je pogosto slišati v zvezi s cenami živil iz vladne košarice, je, da teh izdelkov praviloma zelo hitro zmanjka, na njihovo domnevno prisotnost pa opozarja le še listek s ceno. “Količine mesa, prodanega po teh nizkih cenah, niso znane,” je opozoril Borut Florjančič. “Lahko da nekdo po tej ceni pač proda samo 100 kilogramov mesa in iz tega naredi lepo zgodbo.”
V Sparu so nam na vprašanje, ali so njihovi najcenejši izdelki iz popisa na voljo ves čas v vseh njihovih prodajalnah, odgovorili, da so izdelki na voljo v določenih formatih trgovin po Sloveniji – v Intersparih. “Kljub bistveno večjim nabavljenim količinam v primerjavi z lanskim letom zaradi velikega povpraševanja izdelki z najnižjo ceno hitro poidejo,” so še dodali. Drugi trgovci, ki smo jih prosili za pojasnila (kontaktirali smo Mercator, Lidl, Hofer, Eurospin), nam, kot rečeno, na vprašanja niso odgovorili.
Na kmetijskem ministrstvu so nam priznali, da so določeni trgovci ukrep spremljanja cen izigrali. “Določenih izdelkov iz košarice v zadnjem času niso imeli na voljo na policah za daljše obdobje, razen v času fizičnega popisa, zagotovili so le minimalne zaloge.”
Košarica kot cesarjeva nova oblačila
Na kmetijskem ministrstvu kljub vsemu vztrajajo pri stališču, da je njihova akcija spremljanja cen koristna. “Namen ukrepa fizičnega popisa osnovnih skupin živil je potrošniku ponuditi informacijo o maloprodajnih cenah izbranih kmetijskih in živilskih proizvodov med posameznimi trgovci in to, da z rednim spremljanjem in primerjavo najcenejših košaric najranljivejšim skupinam zagotovimo dostopne cene za en izdelek znotraj vsake kategorije 15 osnovnih skupin živil. Košarica je v določeni meri zamejila rast cen izdelkov znotraj vsake kategorije 15 osnovnih skupin živil, ki jih trgovci niso dražili tako kot ostale proizvode.”
Eurospin: slovenski goveji zrezki po 0,99 EU/kg (Vir: MKGP)
Nekateri kritiki pa so prepričani, da je blaženje stisk socialno ogroženih naloga ministrstva za socialne zadeve, ne pa prehranske politike. Sploh če ukrep hkrati deluje v škodo slovenskega kmetijstva in prehranske industrije.
“Vlada želi reševati socialne probleme s populistično akcijo, katere rezultat je cenena košarica, iz katere izdelki zaradi premajhnih količin niti niso dostopni vsem,” je svoj pogled strnil Borut Florjančič. “Hkrati pa je to neposreden napad na slovensko podeželje, slovensko kmetijstvo. Vrsto let gradimo razne promocijske sheme kakovosti lokalno pridelane hrane, obenem pa ministrstvo vztraja pri akciji, za katero ne more priznati, da je zgrešena; in katere rezultat bo na koncu meso po 5 centov. To so totalna cesarjeva nova oblačila.”
Pri mesu se dogajajo “igre brez meja”
Cenovna politika trgovcev, ki jo je spodbudila akcija kmetijskega ministrstva, po mnenju Tonija Balažiča ubija celotno slovensko prehransko verigo. “Mi po takih cenah ne moremo konkurirati.”
Kako pa se to pozna pri poslovanju njegovega podjetja, družbe Panvita? “Slabo. Lansko leto je bilo zelo slabo in ga ne bomo zaključili pozitivno. Cenovnih šokov, ki so se zgodili na nabavnem trgu, nismo mogli prenesti na prodajne cene, ker je to na eni strani postal političen problem in je politika začela pritiskati na trgovce zaradi inflacije, na drugi strani pa so trgovci začeli tekmovati med seboj v nižanju cen. Žal je meso postalo eden od tistih izdelkov, kjer se je to izrodilo v ‘igre brez meja’. Na koncu ga bodo verjetno razdeljevali zastonj.”
Shizofrena vladna politika
Učinki akcije spremljanja cen košarice osnovnih živil se z več vidikov tepejo z drugimi političnimi cilji. Spodbujanje dampinških cen uvoženih živil je v nasprotju z vsemi napori pri promociji lokalno pridelane hrane, neskladno pa je tudi z načeli zelenega prehoda.
“Po svoje se mi zdi ironično, kako nas na eni strani evropska in slovenska politika prepričujeta, da moramo biti zeleni, skrbeti za okolje in pojesti manj mesa, hkrati pa spodbujajo prodajo cenenih mesnin z visokim ogljičnim odtisom zaradi dolgih transportnih poti,” je bil piker Toni Balažič. “Politika nam razlaga, da je treba jesti manj mesa, hkrati pa s tovrstnimi pritiski na cene povzroča, da je meso daleč najcenejši vir prehranskih proteinov na trgu. Kako lahko denimo kilogram cvetače stane med 3 in 4 evre, kilogram svinjine pa en evro? Tu je nekaj hudo narobe.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje