Uporaba solzivca v vojni je prepovedana, za zatiranje državljanskih protestov po vsem svetu pa je prva izbira. Ljubljanske ulice so ga bile ta teden polne. Čeprav velja za manj škodljivo alternativo drugim orožjem in prisilnim sredstvom, je njegova uporaba vse prej kot varna. Med drugim izpostavljenost solzivcu poveča dovzetnost za okužbe dihal, kar je med epidemijo respiratorne bolezni še posebej problematično. Dokazi o škodljivih učinkih na zdravje in pozivi k prepovedi uporabe solzivca se kopičijo.
Solzivec kar nekako sprejemamo kot del naših življenj. Ne trznemo pretirano, ko ga policisti uporabijo proti protestnikom. Ko ga začutimo v zraku, če nismo ravno v neposredni bližini, kjer te njegov učinek dobesedno onesposobi, se nam lahko blag pekoč občutek na sluznici zdi celo “razburljiv”.
A če stopimo korak nazaj in na zadevo pogledamo z druge perspektive, se izriše drugačna slika. Kar nekako normalno se nam zdi, da policisti ljudi izpostavljajo kemičnemu orožju. Da kolektivno vdihavamo snovi, ki so varnostno pomanjkljivo preverjene in ki lahko povzročijo tudi dolgotrajne posledice.
V kateremkoli drugem kontekstu bi verjetno zelo hitro sklenili, da zaradi pomanjkljivih dokazov o varnosti namerno izpostavljanje ljudi tovrstnim kemikalijam ni sprejemljivo, sploh če je njihova uporaba tako izdatna in splošna, kot smo ji bili priča ta teden v Ljubljani.
Profimedia
Oblak solzivca, ki mu ni ušel nihče
V torek je bilo solzivec v zraku čutiti v dobršnem delu središča Ljubljane. Starejši, ki so čakali na avtobus, so kašljali. Otroci, ki niso šli niti blizu protestom in so se zgolj vračali s krožkov domov, so se pritoževali zoper pekoče oči in grlo.
Policisti so, da bi razgnali protestnike, solzivec primešali tudi vodi, ki jo je škropil vodni top. Hkrati so uporabili več kot 400 nabojev in ročnih bomb s solzivcem, tudi v neposredni bližini območij, na katerih so se pretežno zadrževali naključni mimoidoči. Mimo so vozili avtomobili in mestni avtobusi, katerih prezračevalni sistemi so dražilno snov srkali v notranjost kabine. Oblaku dima ni ušel nihče.
Moja (70 letna) teta se je s taxijem odpravila v Opero. Ko je izstopila iz vozila in vdahnila se je skoraj zrušila zaradi solzilca. V operi vrsta pred WCjem, kjer si ljudje izspirajo oči. Hvala @policija_si.
Policija zatrjuje, da je bilo njihovo ravnanje upravičeno in sorazmerno. “Policija je v smislu sorazmernosti uporabe prisilnih sredstev v pretežnem deležu uporabila plinska sredstva, ki puščajo relativno majhne posledice – ne prihaja do poškodb oseb, njihov učinek pa je kar velik,” je dan zatem pojasnil policijski predstavnik Alojz Sladič.
Zakonitost in strokovnost torkove uporabe prisilnih sredstev bo sicer presojala tudi posebna komisija, ki jo je imenoval generalni direktor Policije Anton Olaj.
Kaj je v solzivcu?
Solzivec je krovno ime za različne spojine s podobnim učinkom, običajno poimenovane s kraticami – OC (izvleček pekočih paprik kapsaicin), CS (2-klorbenziliden malononitril) in CN (1-kloroacetofenon). Danes v policijskih rokah prevladujeta OC (v razpršilcih) in CS (v plinskih nabojih in ročnih bombah). To velja, kot so nam potrdili na Generalni policijski upravi, tudi za slovensko policijo.
Gre za trdne snovi v obliki kristalov, ki pa jih fino zmlete raztopijo v pomožnih snoveh in jim s tem omogočijo razpršitev v zrak.
Ob izpostavljenosti lahko človek poleg solzenja najpogosteje občuti pekoč občutek v nosu, ustih in grlu, zamegljen vid, izcedek iz nosu, težave pri požiranju, slinjenje, kašelj, občutek dušenja, slabost, zadihanost, dobi lahko izpuščaje, opekline, lahko bruha.
Kot navajajo toksikologi iz ljubljanskega kliničnega centra, se snovi ob stiku s kožo in sluznicami obraza hitro vpijejo in vežejo na receptorje TRPV1 na senzoričnih vejah trigeminalnega živca. “Vzdraženje receptorjev TRPV1 s solzivci povzroči pekočo bolečino, ki je podobna bolečini ob opeklini ali odrgnini, saj se tudi v teh primerih aktivirajo isti receptorji.”
Zgodovina uporabe solzivca
Začetek uporabe solzivca sega v prvo svetovno vojno. Prvo uporabo največkrat pripisujejo Francozom. A njegovo uporabo v vojaških spopadih so kmalu po koncu vojne prepovedali. Ne sicer zaradi škodljivosti samega solzivca. Tega so v bitkah, kot piše zgodovinar Daniel P. Jones, večinoma uporabljali predvsem za to, da so nasprotnike prisilili v nošenje plinskih mask in jim s tem pomembno okrnili sposobnost bojevanja.
Prepoved solzivca se je zgodila v sklopu prepovedi vsega kemičnega orožja. Uporaba solzivca v vojaškem spopadu bi lahko, so sklepali takratni odločevalci, vodila v eskalacijo uporabe kemičnega orožja, vključno z mnogo bolj smrtonosnimi živčnimi plini, ki so jih v prvi svetovni vojni že uporabljali. Pri spopadih s civilisti tega strahu ni.
Wikimedia Commons
Ko so se ameriški vojaški strokovnjaki za kemično orožje po koncu prve svetovne vojne znašli v negotovosti glede nadaljnje koristnosti svojega znanja, so uporabo solzivca začeli priporočati policistom.
Najbolj znan promotor je bil častnik Amos Fries, ki je za uporabo solzivca za nadzor množic organiziral pravo marketinško kampanjo z živimi demonstracijami učinkovitosti.
Dostop do uporabe solzivca je, piše Jones, v ZDA bistveno povečal moč policije pri nadzoru množic in pomembno zmanjšal število primerov, ko so morale lokalne oblasti za pomoč pri obvladovanju nemirov zaprositi vojsko.
“S humanitarnega stališča je uvedbo solzivca za nadzor množic mogoče oceniti za koristno, v smislu, da njegova uporaba povzroča manj smrti in poškodb kot uporaba konvencionalnega orožja,” piše Jones. “Je pa dramatično povečanje moči policije pri obvladovanju nemirov pomembno zmanjšalo moč vsake skupine, ki se upira ustaljenemu redu.”
Prepovedano v vojni, dovoljeno na protestih
Uporaba solzivca v vojaških spopadih je bila prepovedana z ženevskim protokolom leta 1925, ki prepoveduje “uporabo dušečih, strupenih in drugih plinov v vojni”. Dokument sicer izrecno ne omenja solzivca, vendar ga je večina držav podpisnic interpretirala na ta način. So pa ZDA izkoristile nedoločnost besedila in solzivec s pridom uporabljale v vietnamski vojni. Bolj natančno je uporabo vseh kemičnih orožij v vojaških spopadih definirala in prepovedala šele mednarodna konvencija o kemičnem orožju iz leta 1993, ki pa hkrati izrecno dopušča izjemo za policijsko uporabo solzivca.
N1
Solzivec ni postal samo ključno orožje za preprečevanje izgredov, temveč tudi za zatiranje protestov in ohranjanje režimov. “Solzivec, mednarodno sprejet kot najbolj humana metoda družbenega nadzora, je prodajni hit,” piše dr. Anna Feigenbaum z Univerze Bournemouth, avtorica knjige o solzivcu. “Z oznako sprejemljivosti, ki so mu ga nadele zahodne demokracije, potuje v druge države in s seboj v kolonialni maniri prinaša obljubo civiliziranja tamkajšnjih policijskih sil.”
(Ne)nevarnost solzivca
Simptomi izpostavljenosti solzivcu so načeloma prehodni. Po prekinitvi izpostavljenosti, po umiku na varno, naj bi praviloma izginili najkasneje v pol ure. “Niso namenjeni temu, da bi povzročili trajne poškodbe ali smrt izpostavljenih,” pravi toksikolog dr. Damjan Grenc iz ljubljanskega kliničnega centra. Pri hujših težavah, zlasti na primer pri težavah z dihanjem, ki ne minejo 30 minut po izpostavi, je po njegovih besedah potreben pregled pri zdravniku. “V minulih letih smo zdravili takšne bolnike, a vedno posamezne primere, nikoli večje skupine bolnikov.”
N1
Z vidika hujših poškodb, ki zahtevajo zdravniško oskrbo, je problematična predvsem uporaba solzivca v zaprtih prostorih, v katerih je možnost izpostavitve večjim odmerkom snovi precej večja kot na odprtem. Obravnavali so denimo primer zastrupitve zaradi uporabe solzivca v šolskem razredu in nakupovalnem središču.
Pri razpršilcih, ki jih policisti nosijo s seboj, pa so lahko problematični primeri, ko ljudje dobijo curek solzivca naravnost v obraz. To se je ob nasilnih izgredih pred parlamentom prejšnji mesec zgodilo fotografu Tonetu Stojku.
Tone Stojko
Hujše poškodbe in smrti zaradi uporabe solzivca so praviloma povezane z uporabo v zaprtih prostorih, včasih pa poškodbe povzročijo udarci plinskih nabojev, ki ji policisti izstrelijo s pomočjo puške, in delčki plinskih granat, ki eksplodirajo preblizu ljudi.
A hkrati se je treba zavedati, da so morebitni dolgoročnejši učinki izpostavljenosti solzivcu, sploh če je ta ponavljajoča, zelo slabo raziskani.
Pomanjkljivi dokazi o neškodljivosti solzivca
Večina podatkov o (ne)varnosti snovi v solzivcih za ljudi je bila pridobljena z opazovanjem kratkoročnih učinkov na majhnem vzorcu sicer zdravih posameznikov v nadzorovanih pogojih, največkrat kar vojakov, za katere je izpostavitev solzivcu del usposabljanja.
“Zelo malo pa je podatkov o izpostavljenosti in posledicah na terenu,” ugotavljajo ameriški znanstveniki. “Pogosto citirana raziskava je snov CS, ki je med policijskimi oddelki najbolj razširjena, označila za varno na podlagi nadzorovane izpostavljenosti 35 zdravih moških prostovoljcev, ne da bi upoštevala morebitne drugačne učinke na otroke, ženske, starejše in ljudi s kroničnimi boleznimi.”
Borut Živulovič /Bobo
Večina novejših študij o zdravstvenih tveganjih uporabe solzivca je prišla do podobnih zaključkov. “Zaznali smo pomanjkanje dokazov o varnosti solzivca, še posebej glede dolgoročnih učinkov na zdravje in okolje,” navaja letošnja ameriška študija.
Ne gre samo za ZDA. “V Evropi so medicinske raziskave, ki bi upravičile uporabo nekaterih sredstev za nadzor množic, bodisi odsotne bodisi pomanjkljive,” ugotavljata švicarska strokovnjaka. “A trenutno se zdi, da so ostale dostopne alternative bolj škodljive tako za protestnike kot policiste.”
Več okužb dihal in motnje menstrualnega cikla
Čeprav naj bi veljalo, da so simptomi izpostavljenosti solzivcu prehodne narave in izzvenijo v nekaj minutah po umik na svež zrak, tega anketne raziskave med protestniki po svetu ne potrjujejo. Številni poročajo o težavah, ki vztrajajo vsaj še nekaj ur, lahko tudi po več dni.
Podatki o dolgoročnejših učinkih izpostavljenosti velikim koncentracijam solzivca, ki so na voljo, so lahko razlog za skrb. Raziskava ameriške vojske je denimo pokazala, da se je pri vojakih, ki so bili v okviru usposabljanja načrtno izpostavljeni solzivcu, bistveno povečalo tveganje za okužbo dihal. Sploh v času, ko med ljudmi razsaja nov virus, ki napada ravno dihala, bi zato morala biti uporaba solzivca vsaj zelo zadržana.
N1
Prav tako skrb vzbujajoči so novejši podatki o vplivu izpostavljenosti solzivcu na ženski reproduktivni sistem. Več raziskovalcev v zadnjem času poroča o povezavi med izpostavljenostjo solzivcu in motnjah menstrualnega ritma. To so sicer študije v nenadzorovanih pogojih in brez naključnega vzorca, kar zmanjšuje zanesljivost ugotovitev, a drugačnih v danem kontekstu tako ali tako ni mogoče etično izvesti.
Raziskovalci po množičnih protestih, na katerih je bil uporabljen solzivec, organizirajo spletno anketo, s katero udeležence sprašujejo po počutju in zdravstvenem stanju v dneh in tednih zatem.
Na morebitno povezavo med izpostavljenostjo solzivcu in motnjami menstrualnega cikla je tako lani opozorila francoska raziskava, v kateri so sodelovale ženske udeleženke protestov gibanja Rumeni jopiči.
Letos je bila objavljena še ameriška raziskava, ki je vključevala skoraj 2 tisoč ženskih udeleženk lanskoletnih protestov v Portlandu. Motnje menstrualnega cikla, praviloma izredno menstrualno krvavitev, je v dneh po protestu izkusila več kot polovica vprašanih.
Enako se je te dni zgodilo tudi dvema novinarkama iz našega uredništva, ki sta bili izpostavljeni policijskemu solzivcu, ko sta poročali z ljubljanskih protestov.
Radio Študent je letos poročal, da so aktivistke, udeležene na januarskem protestu proti izpraznitvi ljubljanske tovarne Rog, na katerem so policisti uporabili solzivec (na spodnji sliki), “prejele kar trinajst pričevanj o izvencikličnih menstrualnih krvavitvah, predvsem pa o zelo intenzivnih krčih”.
Blaž Samec/Delo
Kot sicer opozarjajo raziskovalci, na podlagi tovrstnih podatkov še ne moremo z gotovostjo govoriti o povezavi med izpostavljenostjo solzivcu in motnjami menstrualnega cikla. Prav tako ni jasno, ali je morebitna povezava posledica fiziološkega ali psihološkega učinka izpostavljenosti solzivcu. Je pa vsekakor dovolj, da zasveti kakšna opozorilna lučka.
Z območij, kjer je vdihovanje solzivca skoraj stvar vsakdana, denimo iz Palestine, poročajo tudi o spontanih splavih kot posledici izpostavljenosti solzivcu.
Kot opozarja letošnja ameriška raziskava: “Brez jasnih dokazov o varnosti teh kemikalij je njihovo nadaljnjo uporabo v množicah ljudi mogoče primerjati s preizkušanjem neznanih snovi na javnosti.”
“Uporaba solzivca ni združljiva s človekovimi pravicami”
Mednarodni program za človekove pravice Univerze v Torontu je lani vzel pod drobnogled uporabo solzivca po svetu. Njegovo poročilo je bilo jasno: “Uporaba solzivca ni združljiva s spoštovanjem temeljnih človekovih pravic, zato bi jo morali na mednarodni ravni popolnoma prepovedati.”
Kot opozarjajo, ne obstaja nikakršen mednarodni sporazum, ki bi nadzoroval trgovanje in proizvodnjo teh snovi, zaradi česar je trg povečini nereguliran in brez jasno določene odgovornosti. “Skupni varnosti standardi ne obstajajo. Posode s solzivcem so dostopne v različnih oblikah in velikostih, vsebujejo pa paleto različnih toksičnih kemikalij.”
Profimedia
Oblak solzivca na septembrskih protesti v Parizu.
Že uporaba solzivca v zahodnih demokracijah je velikokrat problematična, v rokah avtoritarnih držav in samodržcev pa postane kruto orožje za zatiranje vsakršnih nasprotnikov.
“Solzivec je nevarna kemična snov, ki prizadene vse v okolici in ki je kronično zlorabljana kot orožje proti ljudem, ki skušajo uveljavljati svojo pravico do svobode govora in zbiranja. /…/ Uporaba solzivca vodi v hude kršitve človekovih pravic in resne zdravstvene posledice.”
Zato bi bilo treba, so prepričani avtorji poročila, uporabo solzivca na mednarodni ravni popolnoma prepovedati. “Njegova dopustnost temelji na prepričanju, da se z njegovo pomočjo izognemo uporabi bolj smrtonosnih orožij,” je dejala ena od avtoric Natasha Williams. “A to je zavajajoča trditev – prepoved uporabe solzivca bi policijske enote po svetu prisilila k okrepitvi prizadevanj za zmanjševanje napetosti na javnih zborovanjih in uporabi manj škodljivih ter bolj usmerjenih ukrepov za nadzor.”
Odgovori Policije na vprašanja N1 v zvezi s solzivcem
Kakšne vrste solzivec uporabljajo policisti? Katere snovi vsebuje? Kakšna je razlika med plinskim razpršilom in plinskimi naboji?
Plinski razpršilec in plinska sredstva sta različni prisilni sredstvi. Plinski razpršilec je prisilno sredstvo, ki ga imajo policisti v osebni zadolžitvi. Uporabljajo se (zlasti) zoper posameznike, če ne morejo drugače obvladati upiranja osebe, odvrniti napada ali preprečiti samopoškodbe osebe.
Plinska sredstva se uporabljajo zoper množico, za vzpostavitev javnega reda, ko je ta huje in množično kršen. Plinska sredstva so: plinska pištola ali puška za izstreljevanje plinskih nabojev ali snovi, plinska ročna bomba ali druga sredstva za razprševanje plinskih snovi. Plinski razpršilec je polnjen z dražilno substanco Oleoresin Capsicum – izvlečkom pekoče paprike, plinska sredstva pa z dražilnim sredstvom CS.
Koliko solzivca porabi Policija? Ali se poraba z leti povečuje?
Policija je v zadnjih 20 letih plinska sredstva uporabila med varovanjem nasilnih protestov v letih 2012, enkrat v letu 2020, in trikrat v letošnjem letu. Število izstreljenih plinskih nabojev oziroma odvrženih plinskih ročnih bomb je zelo različno in je odvisno zlasti od množičnosti ter intenzitete kršenja javnega reda in se giblje od nekaj deset do nekaj sto.
V evidenco uporabe prisilnih sredstev se evidentira število primerov, ko so policisti uporabili ta sredstva in ne število posameznih izstreljenih oziroma odvrženih sredstev – to se ugotavlja s posameznimi analizami primerov in preveritvami okoliščin uporabe prisilnih sredstev. Pri uporabi plinskih sredstev so policisti v večini primerov izstrelili plinske naboje, plinske ročne bombe pa so uporabili v manjši meri.
Pri katerem podjetju Policija kupuje solzivec in po kakšni ceni? Kolikšen je povprečni letni strošek nabave solzivca?
Policija kupuje plinska sredstva pri dobavitelju Group 22 d.o.o., cena je odvisna glede na artikle. Letni strošek je 15.779,97 EUR z DDV.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!