Že prihodnji teden naj bi bila pri nas na voljo posodobljena cepiva proti covidu, ki (bolje) ščitijo tudi pred različico omikron. V ZDA pa se bo začelo cepljenje s cepivi, ki na ljudeh sploh niso bila preizkušena. Odgovore na vprašanja, ki se ob tem porajajo, smo v N1 STUDIO iskali z dr. Romanom Jeralom s Kemijskega inštituta. Komentiral je tudi strategijo Golobove vlade, ki se proti epidemiji bori z več spodbudami in manj kaznimi.
Evropska agencija za zdravila in Evropska komisija sta odobrili cepivi proti covidu Pfizerja in Moderne, prilagojeni prvotni podrazličici omikrona (BA.1). Z njima se bo v Sloveniji predvidoma mogoče cepiti že čez teden dni. “Novo cepivo je mešanica izvornega cepiva in novega, prilagojenega omikronu,” je v N1 STUDIO pojasnil dr. Roman Jerala. “To pomeni, da je v zapisu RNK, ki ga vsebujejo cepiva, spremenjenih par nukleotidov, ki omogočajo, da se proizvede protein bodice in se tvori imunski odziv tudi proti omikronu.”
Pri tem se je, tako Jerala, izkazala velika prednost tehnologije mRNK. “Temu lahko rečemo digitalna medicina. Cepivo je praktično identično, spremenimo par nukleotidov in lahko rečemo, da vse lastnosti cepiva ostanejo praktično enake, tudi stranski učinki. Tehnološka proizvodnja je enaka, spremeni se minimalen del cepiva – podobno kot se spreminja virus.” Na ta način bomo oborožili svoj imunski sistem, da bo prepoznal tudi omikron in sorodne različice.
V postopek odobritve teh cepiv je bilo vključeno tudi testiranje na ljudeh. “Čeprav je bilo to nekoliko krajše, predvsem zato, ker so spremljali samo imunski odziv, ne pa zaščito pred pojavom bolezni. Vemo, da je bilo precej lažje testirati cepivo pred dvema letoma, ko še nihče ni bil cepljen in je bilo zelo malo okuženih, zdaj so skoraj vsi že prišli v stik z virusom,” je dejal Jerala.
Medtem ko so na poti v Slovenijo cepiva proti prvotni podrazličici omikrona BA.1, ta okužb ne povzroča več. Zdaj namreč prevladuje različica BA.5, ki je razlog za več kot 97 odstotkov okužb. Kako dobro torej BA.1-cepiva ščitijo pred najnovejšimi koronavirusi?
“Novo cepivo se ne razlikuje drastično od izvornih cepiv. Tudi če se cepimo z izvornim cepivom, bomo zaščiteni pred hudim potekom bolezni, tudi če se okužimo z omikronom BA.5.” Kot je še dejal Jerala, nam ob cepljenju titer protiteles zelo zraste, za faktor 10 in ostane na tem visokem nivoju nekaj mesecev. “Zato tudi cepljenje z izvornim cepivom omogoča, da bomo lažje prebrodili jesen, predvsem za tiste, ki so bolj ranljivi.”
Cepivo, narejeno proti omikronu BA.1, deluje tudi proti omikronu BA.5. “To so testirali in izkazalo se je, da je bil titer protiteles proti BA.5 trikrat nižji (kot proti BA.1), ampak še vedno dovolj dober, da zaščiti. To ni najboljše možno cepivo, ki bi ga lahko dobili,” je pojasnil. Najboljše cepivo proti različici BA.4/5 so nedavno odobrili v ZDA. Dokumentacijo za to cepivo že pregleduje tudi Evropska agencija za zdravila (Ema), vendar pa za zdaj še ni bilo preizkušeno na ljudeh, ampak samo na živalih.
Kako je mogoče, da je Ameriška uprava za zdravila (FDA) – kljub temu da klinične študije pri ljudeh niso bile opravljene – že odobrila ta cepiva? “To ni nič nenavadnega. Tudi proti gripi vsako leto pripravimo koktajl proti sevom, za katere menimo, da bodo najbolj pogosti, ne da bi jih posebej testirali. Z znanstvenim in imunološkim premislekom sklepamo, da bo to cepivo najbolj učinkovito,” je povedal Jerala.
Kot je pojasnil, je komisija za cepiva pri FDA sama že junija zahtevala od proizvajalcev, naj izdelajo cepiva proti BA.5. Vodil jih je popolnoma racionalen razmislek, da bo ta različica krojila jesen. “Proizvajalci so šli v postopek, ker jim je agencija zagotovila, da bodo cepiva odobrena, čeprav testi na ljudeh ne bodo narejeni.” Zato so proizvajalci na milijone odmerkov izdelali vnaprej.
Komu, katero cepivo, kdaj?
Veliko ljudi je pri nas cepljenih samo z dvema odmerkoma oziroma je od zadnjega odmerka minilo že kar nekaj časa. Zato je zdaj pravi čas, da se (spet) cepimo, pravi Jerala. “Mislim, da bi bilo dovolj dobro, če se cepimo z izvornim cepivom, še bolje pa, če izberemo prenovljenega.”
V Sloveniji je osnovno cepljenje opravilo okrog 1.221.000 prebivalcev, to je 58 odstotkov. Poživitveni odmerek je prejelo 660.000 prebivalcev, kar je 31 odstotkov. Z dodatnim poživitvenim (četrtim) odmerkom pa je cepljenih 10.000 prebivalcev, to je manj kot 1 odstotek.
Cepivo je odobrila Ema, nobene skrbi ni, da bi bilo to cepivo bolj nevarno, drugačno, miri Jerala. “Lahko rečemo, da bo novo cepivo boljše, a je bolje, da se cepimo čim prej.” Dodal je, da pri tistih, ki so pred kratkim preboleli covid oziroma okužbo z omikronom BA.5, to deluje kot poživitveni odmerek.
Na vprašanje, kakšno jesen in zimo pričakuje, je Jerala odgovoril, da vse napovedi kažejo, da se bo število okužb povečalo. Med razlogi je navedel začetek šole in posledično več stikov, hladnejše vreme in dejstvo, da ukrepov (maske, delo od doma) praktično ni. Opozoril je, da je s četrtim odmerkom cepljen le en odstotek prebivalstva, kar je slaba popotnica. “Na srečo imamo na voljo tablete Paxlovid, to je zelo dragoceno, ni pa nadomestilo za cepivo,” je dodal.
O ukrepanju trenutne vlade, ki je uvedla bolj sproščen pristop k epidemiji, pa je Jerala dejal, da tu vidi primanjkljaj. “Pričakujem in upam, da se bodo NIJZ in ostali, ki so odgovorni za to, bolj angažirali za cepljenje. Prepričan sem, da bi bilo treba resno okrepiti kampanjo, po zgledu cepljenja proti gripi.”
V določenih državah se namreč več kot tri četrtine starejših cepi proti gripi, pri nas pa je ozaveščenost o tem – in precepljenost – zelo nizka.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
