Verjetno je največji kos slovenskega meteorita za vedno izgubljen

N1 video 12. Dec 202117:59 > 07. Mar 2022 12:52 2 komentarja

Iskanje največjega kosa meteorita, ki je pred skoraj dvema letoma eksplodiral nad Slovenijo, ni obrodilo sadov. "Prav mogoče je, da so kamen preorali," nam je povedal geolog dr. Bojan Ambrožič.

Konec februarja 2020 je nad Slovenijo eksplodiral meteoroid (eksplozijo lahko pogledate na zgornjem posnetku). Območje, kamor so padli njegovi deli, tvori meteoritsko polje, ki je veliko približno 100 kvadratnih kilometrov, sega pa od vasi Hudeje pri Trebnjem do Stranske vasi južno od Novega mesta.

Do zdaj so našli tri kose, vse so našli občani v dobrih štirinajstih dneh po eksploziji.

Največji kos bi lahko imel 50 kilogramov

Po ocenah je imel meteoroid ob vstopu v atmosfero okoli pet metrov premera, njegova masa pa je bila štiri tone. Na podlagi treh najdenih kosov sklepajo, da je na Zemljo padlo od 200 do 400 kilogramov meteoritov. Vsi trije kosi, ki so jih našli, so relativno majhni, najtežji ima 469 gramov.

Glede na velikost meteoroida je na Zemljo verjetno padlo od več deset do več sto kosov. Med njimi bi lahko bili tudi večji, težki nekaj deset kilogramov, morda celo 50.

Dr. Bojan Ambrožič s Centra odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije, ki je analiziral najdene kose meteorita, je organiziral več iskalnih akcij za padlimi kosi, a nobena ni bila uspešna.

Bojan Ambrožič
Bojan Ambrožič, CO Nanocenter / Institut “Jožef Stefan” (na fotografiji Bojan Ambrožič z drugim najdenim kosom)

Mogoče so kamen preorali, večina verjetno izgubljena

Zadnja akcija je potekala letos spomladi, ko je Ambrožič s kolegi na podlagi podrobnega izračuna preiskoval lokacijo, na katero je najverjetneje padel največji kos.

Kot nam je povedal, kosa niso našli, čeprav ne gre za težko dostopen teren. “Gre za gozd, njive, v bližini so tudi hiše. Prav mogoče je, da so kamen preorali,” je dejal Ambrožič.

Kot dodaja, obstaja možnost, da v prihodnosti morda kakšen domačin najde še kak kos. “Večina kosov pa je najverjetneje za vedno izgubljena,” je še povedal.

Slovarček: meteoroid, meteor, meteorit?

METEOROID: manjša, pretežno kamnita gmota v orbiti okoli Sonca;


ASTEROID: večja, pretežno kamnita gmota v orbiti okoli Sonca;


KOMET: komet je telo, tako kot meteoroid in asteroid, ki je v orbiti okoli Sonca, a je v primerjavi z njima sestavljen pretežno iz ledu, lahko hlapnih komponent in prahu;


METEOR: svetlobni pojav, ki spremlja pot meteoroida skozi ozračje;


METEORIT: ostanek meteoroida ali kometa, ki preživi pot skozi Zemljino ozračje in pade na tla.

Med potjo po vesolju je večkrat trčil v druga telesa

Kljub temu da so našli le tri kose, je meteorit Novo Mesto zelo dobro raziskan. Na Zemljo je prišel iz asteroidnega pasu med Marsom in Jupitrom, kjer se giblje med 1,1 in 1,9 milijona asteroidov večjih od enega kilometra in še mnogo več manjših teles; takšnih, kot je bilo Novo Mesto, je navedel Ambrožič.

Bil je del starševskega nebesnega telesa, ki je imel pred štirimi milijardami let premer nekaj 100 kilometrov. To telo je kasneje trčilo v več drugih asteroidov in se najmanj trikrat razletelo, so v analizah ugotovili Ambrožič in sodelavci. Kako točno in kdaj se je to zgodilo, še ugotavljajo.

Novo Mesto
Bojan Ambrožič, CO Nanocenter / Institut “Jožef Stefan” (prvi kos, ki ga je občan našel na dovozu svoje hiše)

Da je meteoroid – ko je bil še del starševskega telesa – v vesolju doživel več trkov, so ugotovili po analizah predvsem drugega in tretjega najdenega kosa. Ta kosa sta namreč tako imenovana breča. Gre za vrsto kamnine, ki je sestavljena iz več klastov različnih kamnin, v tem primeru fragmentov različnih asteroidov, s katerimi se je v vesolju zaletelo starševsko telo meteorita Novo Mesto.

Prvi najdeni kos meteorita (na fotografiji zgoraj) pa je samo en samostojen klast v breči, ki je dobesedno izpadel ven iz breče med fragmentacijo meteoroida visoko v Zemljini atmosferi, pravi Ambrožič.

Novo Mesto je šele 34. meteorit z izračunano orbito, ki je zelo eliptična, so ugotovili Denis Vida in sodelavci.

Novo Mesto z veliko začetnico

Analize so pokazale, da je meteorit Novo Mesto vrste L5 S5 W0/1, kar pomeni, da gre navadni hondrit z nizko vsebnostjo železa, ki je močno termično metamorfoziran, zelo močno udarno metamorfoziran in je zelo šibko preperel, nam je povedal Ambrožič.

Na podlagi teh dejstev je bil meteorit julija 2020 vpisan v bazo vseh znanih meteoritov kot peti slovenski meteorit. Dobil pa je uradno ime Novo Mesto. Beseda mesto je v nasprotju s slovenskim pravopisom zapisana z veliko začetnico, saj tako zahtevajo pravila mednarodne organizacije za meteorite The Meteoritical Society.

Morda vas zanima tudi

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje