V oddaji N1 STUDIO smo gostili štiri župane z območij, ki so bila v avgustovskih katastrofalnih poplavah najbolj prizadeta. Intervencije ponekod še niso zaključene, močno jim primanjkuje težke mehanizacije in tudi pravih navodil vlade. Nekateri vodotoki so še "daleč od očiščenih", prebivalci pa se ob vsaki napovedi padavin soočajo s psihozo. Zato župani poudarjajo, da mora vlada držati obljube, sicer bo pustila najbolj prizadete prebivalce na cedilu.
V dneh, ko so prizadeti v avgustovskih poplavah od humanitarnih organizacij začeli prejemati denarno pomoč, v nekaterih najbolj razdejanih krajih intervencije še vedno potekajo. O poteku obnove, kakšno pomoč ljudje še potrebujejo in ali država izpolnjuje svoje obljube, smo se v oddaji N1 STUDIO pogovarjali z županjo Črne na Koroškem Romano Lesjak ter župani Franjem Naraločnikom iz Ljubnega ob Savinji, Tinetom Radinjo iz Škofje Loke in Jurijem Kernom iz Komende.
V središču Črne v tem tednu asfaltirajo krožišče, ki ga je podivjana voda dobesedno odtrgala. Po besedah županje kraj s tem “mogoče dobiva neko staro podobo”, toda okoliški zaselki so pa še daleč od tega. Glede na veliko kilometrov uničenih cest in neočiščenih vodotokov so pravzaprav še v “popolni intervenciji”.
Podobno sta pripovedovala tudi župana Škofje Loke in Ljubnega, kjer so številne ceste še vedno prevozne zgolj za intervencijska vozila in nikakor niso varne. V Ljubnem so morali marsikaj postoriti tudi sami. V Komendi medtem javna infrastruktura ni bila tako poškodovana kot v drugih občinah, po besedah župana “so nastradali predvsem občani”. Do sedaj so prejeli že kar 1.500 vlog oziroma prijav škode (občina ima okoli 6.500 prebivalcev), vloge pa še vedno prihajajo.
O pomoči, ki so jo te dni začeli prejemati najbolj prizadeti, je Romana Lesjak povedala, da je “daleč od tega, kar ljudje potrebujejo. Nekaterim je odneslo vse, kar so si vse življenje ustvarjali,” je opozorila. Tudi župan Komende Jurij Kern se je strinjal, da bodo potrebovali še veliko pomoči: “Živijo v vlažnih stanovanjih in hišah, potrebna je celovita obnova cele hiše, to pomeni od estrihov do fasade, vsa notranja oprema …” Opozarja, da na občini ljudem v zvezi s tem ne morejo dati nobenih ustreznih informacij.
Radinja je medtem v studio prišel neposredno s sestanka z državnim sekretarjem za obnovo Boštjanom Šeficem. Kot je dejal župan Škofje Loke, so bile obljube države zelo velike, pričakovanja občin in zlasti občanov pa so, da se bo to zdaj tudi zgodilo. Župan Ljubnega Naraločnik je temu prikimal in dodal: “Vse, kar se obljublja prek medijev, na vladi, na koncu ljudje pridejo iskat na občine.” Kakšen je torej izplen s tega sestanka?
Župani veliko pričakujejo od tehničnih pisarn, ki naj bi jih vzpostavila vlada, a gredo prve informacije v smeri, da bo ustanovljena zgolj centralna pisarna v Ljubljani in morda še ena ali dve izpostavi na terenu. Romana Lesjak je bila jasna, da s tem nikakor niso zadovoljni: “Lahko je za več občin, ampak mora biti blizu nas, ampak ne tako, da bomo mi morali hoditi tja, tako daleč, in se posvetovati.”
Tudi župani z območja porečja Kamniške Bistrice so popolnoma enakega mnenja, je dejal župan Komende Jurij Kern: “Voda ne pozna občinskih meja, to smo zdaj zelo lepo videli in zato morajo biti pisarne na terenu, da lahko celostno urejamo celotno območje.”
Ker vodotoki še vedno niso očiščeni, zlasti struge hudournikov, narašča tudi skrb prebivalcev. Kot pravi župan Ljubnega ob Savinji Franjo Naraločnik, imajo “preko 50 kosov mehanizacije, potrebovali bi jih pa 200, da bi šli bolj mirno v jesen, zimo … Za vse vodotoke enostavno nimamo dovolj mehanizacije, nekateri ostajajo popolnoma nedotaknjeni, imamo pa ogromno hudournikov, tako da bi vam rad pokazal to psihozo, to psihološko stanje naših občanov ob vsaki napovedi padavin.”
Tudi županja Črne se zaradi neočiščenih strug boji ogromne škode ob novih deževjih: “Pri nas smo na 20 odstotkih dela, ki ga moramo opraviti v tem mesecu in pol, kolikor imamo še časa do zime.” Podoben odstotek opravljenega dela je po besedah župana tudi v Škofji Loki: “Nismo mi tečni, samo prenašamo strah ljudi, ki živijo ob vodotokih, ki vidijo, da so uničeni vodotoki samo še bolj nevarni.”
V Komendi medtem največ razprav poteka o suhem zadrževalniku na potoku Tunjščica, kjer se po besedah župana že pet let – odkar je projekt prevzela država – nič ne premakne. Imajo kakšna pojasnila, zakaj?
Celotno oddajo N1 STUDIO si lahko ogledate v spodnjem posnetku:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje