Devetletno Parwano Malik je oče zaradi velike revščine ter dolgov družine prodal in prisilno poročil s 55-letnim moškim. Po odmevni zgodbi CNN so deklico približno dva tedna kasneje s pomočjo neprofitne organizacije Too young to wed (Premladi za poroko) rešili in skupaj z družino namestili v varni hiši. Prisilne poroke otrok so v Afganistanu nezakonite, a zaradi revščine kljub temu zelo pogoste.
Med vožnjo skozi zasneženi gorski prelaz se mlada mati na zadnjem sedežu avtomobila stiska s svojimi šestimi otroki, ko zapuščajo improvizirano taborišče Qala-e-Naw na severozahodu Afganistana.
Devetletna Parwana Malik, ki jo greje le odeja, ob svojih bratih in sestrah lovi ravnotežje v materinem naročju, ko se družina vozi s skupino, ki mlada dekleta rešuje pred prisilnimi porokami.
“Res sem srečna,” je Parwana dejala med vožnjo. “Dobrodelna organizacija me je rešila pred možem, moj mož je star.”
CNN je novembra poročal, da so Parwano in več drugih mladoletnih deklet prodali njihovi očetje, da bi preostali člani družine imeli dovolj denarja za hrano.
Takrat je Parwanin oče Abdul Malik dejal, da je devetletna Parwana jokala dan in noč ter ga prosila, naj je ne proda, saj bi raje šla v šolo in se učila. Po tem, ko je zgodba CNN prejela mednarodni odziv, so Parwano vrnili njeni družini.
Vključila se je neprofitna organizacija Too young to wed (TYTW, Premladi za poroko) s sedežem v Združenih državah Amerike, da bi dekleta, njihove brate, sestre in matere preselila v varno hišo. “To je začasna rešitev,” je dejala ustanoviteljica organizacije Stephanie Sinclair. “V resnici pa poskušamo preprečiti prodajo deklet in prisilne poroke.”
Last month, CNN brought you exclusive reporting about child marriage in Afghanistan and the disturbing case of a 9-year-old who was sold into marriage to a 55-year-old man for $2,000. Following the story, a non-profit group intervened & rescued the girl, Parwana. @amcoren reports pic.twitter.com/qG60Bo8L6R
— Ana Cabrera (@AnaCabrera) December 3, 2021
Afganistan pod pritiskom
Afganistanske gospodarske vezi so bile pretrgane sredi avgusta, ko so talibani prevzeli nadzor nad državo po odhodu ameriških in zavezniških sil. Milijarde ameriških dolarjev premoženja centralne banke so bile zamrznjene, bankam zmanjkuje gotovine, plače pa niso bile izplačane več mesecev.
Humanitarne organizacije ob prihodu zime opozarjajo, da se najrevnejši prebivalci države soočajo z lakoto. Glede na nedavno poročilo, ki je ocenjevalo prehransko negotovost, se bo več kot polovica od približno 39 milijonov prebivalcev države do marca soočila z izrednimi stopnjami akutne lakote. Poročilo ocenjuje, da je več kot 3 milijone otrok, mlajših od pet let, že akutno podhranjenih.
“Mednarodna skupnost nam obrača hrbet, medtem ko je država na robu katastrofe, ki jo je povzročil človek,” je dejal Dominik Stillhart, direktor operacij Mednarodnega komiteja Rdečega križa (ICRC), ki se je pravkar vrnil s šestdnevnega obiska Afganistana.
Še preden so talibani prevzeli oblast, je bila v obubožani državi močna lakota, zdaj pa ceno zanjo plačujejo mlada dekleta s svojimi telesi – in življenji. “Mlada afganistanska dekleta postajajo cena hrane,” je za CNN dejala vodilna afganistanska aktivistka za pravice žensk Mahbouba Seraj. “Ker drugače, bo njihova družina umrla od lakote.”
Kljub temu da je poroka za mlajše od petnajst let z zakonom prepovedana po celotni državi, je ta praksa pogosta zlasti v bolj podeželskih delih Afganistana. Stanje se je od avgusta naprej, ko je še več družin postalo obupanih, le še poslabšalo. “Ponavadi je v prisilne poroke otrok vpleteno veliko bede, slabega ravnanja in zlorab,” je dejala Seraj in dodala, da nekatera dekleta, ki so bila prisiljena v poroko, umrejo med porodom svojega prvega otroka v zakonu, saj je njihovo telo premajhno, da bi porod zmoglo. “Nekatere od njih tega ne zmorejo. Večinoma umrejo precej mlade,” je dejala.
Ženske v Afganistanu so že dolgo obravnavane kot drugorazredne državljanke. Država se je na Indeksu žensk, miru in varnosti leta 2021 uvrstila na zadnje mesto, bila je najslabša država za ženske na svetu. Odkar so oblast v državi prevzeli talibani, so bile ženskam odvzete še številne osnovne pravice, za katere so se ženske borile v zadnjih dveh desetletjih. Njihov dostop do izobrazbe je omejen, prepovedano jim je opravljati določene dejavnosti, ženske igralke pa ne smejo več nastopati v televizijskih dramah.
Pobeg iz suženjstva
Po štiriurnem potovanju po gorskih cestah je Parwanina družina pozno zvečer prispela v majhen hotel v Heratu, tretjem največjem mestu v Afganistanu. Na pot je Parwano skupaj z njeno materjo Rezo Gul in bratom Payindo pospremil lokalni predstavnik organizacije TYTW.
Reza Gul in Payinda sta za CNN povedala, da je Parwanin oče začel njeno prodajo proti njuni želji. “Seveda sem bila jezna. Borila sem se z njim in jokala,” je povedala Parwanina mati. “Rekel je, da nima izbire.”
CNN je dobil dovoljenje za snemanje Parwanine prodaje 55-letnemu moškemu z belimi lasmi za gotovino, ovce in zemljo v vrednosti okoli 2.200 ameriških dolarjev. Takrat je Parwana za medij povedala, da jo je oče prodal, saj nimajo riža, kruha in moke. “Prodal me je staremu gospodu,” je dejala devetletnica. Kupec z imenom Qorban je dejal, da je to zanj drugi zakon, vztrajal pa je, da bo do Parwane prijazen.
Parwanina mati je povedala, da jo je njena hči rotila, da bi se lahko vrnila domov k družini, nekajkrat pa so ji dovolili, da jih je obiskala v taborišču. “Rekla je, da so jo tepli in da tam ni želela ostati.”
“Z mano so ravnali slabo. Preklinjali so me in me zbujali zgodaj zjutraj, da sem morala delati,” je dodala Parwana.
Po tem, ko je CNN objavil zgodbo o devetletni deklici, je ogorčenje skupnosti kupca Qorbana prislilo, da se je skril, pravi družina. CNN od takrat z njim in njegovo družino ni več mogel stopiti v stik.
V nadaljnjem intervjuju je Parwanin oče dejal, da je tudi sam bil deležen kritik, v pogovorih za nekatere lokalne medije pa je čutil pritisk, da bi spremenil svojo zgodbo o poroki. Kasneje je potrdil svoj prvotni intervju za CNN in se opravičil.
Približno dva tedna po tem, ko je bila Parwana prodana, so jo vrnili k njeni družini, njen oče pa kupcu še vedno dolguje 2.200 ameriških dolarjev. Izkupiček prodaje je namreč takoj porabil za poplačilo drugih dolgov družine.
“Dali so mi novo življenje”
Parwana in njenih pet bratov in sester so bili sprva utrujeni od dolge vožnje. Ko so se ustalili, pa so se hitro začeli skupaj hihitati in valjati po postelji ter uživati v novi avanturi.
Po dveh nočeh v hotelu jih je organizacija TYTW premestila v bližnjo varno hišo. To je bila za Parwano prva izkušnja življenja v pravem domu. Zadnja štiri leta je družina namreč živela v šotoru v taborišču za notranje razseljene osebe v provinci Badghis na severozahodu države.
“Tako srečna sem v tej hiši,” je bila zadovoljna Parwana. “Dali so mi novo življenje.” Tudi njena mati je dejala, da se počuti varno in srečno. “Odkar smo prispeli sem, moji otroci dobro jedo, igrajo se in vsi skupaj smo srečni,” je dejala.
Družina bo v hiši ostala čez zimo, v tem času pa jo bo podpirala in varovala organizacija TYTW, ki redno izvaja tovrstna reševanja. Dolgoročni načrt za Parwanino družino sicer še ni znan, je dodala Sinclair, odvisen pa bo od zadostnega financiranja zavetišča. “Moralni imperativ je, da mednarodna skupnost ne zapusti žensk in deklet v Afganistanu,” je dejala. “Vsako življenje je pomembno in vsako življenje, ki ga lahko rešimo, bo izboljšalo izkušnjo njihove celotne družine in skupnosti.”
Poleg tega TYTW poskuša dostavljati hrano v taborišče Qala-e-Naw, v katerem živi približno 150 ljudi. Tako bi pomagali tudi Parwaninemu očetu, ki je ostal v taborišču, kjer skuša odplačati svoje dolgove. Organizaciji je dal dovoljenje, da ustrezno namesti njegovo ženo in otroke. “Srečni smo, da je bila Parwana rešena,” je dejal, preden je njegova družina odpotovala proti novemu domu. “Veseli smo, da nam TYTW pomaga in nam bo zagotovil prostor za življenje,” je dodal.
“Vrh ledene gore”
Družine po vsem Afganistanu se soočajo s podobnimi obupnimi finančnimi situacijami. CNN-ovo poročilo je predstavilo tudi dve družini iz province Ghor na severozahodu Afganistana, ki sta se pripravljali na prodajo svojih mladih hčerk.
Ko je CNN objavil svoje poročilo, je 10-letno Magul od prodaje ločilo le nekaj dni. Grozila je, da se bo ubila, če bodo prisilno poroko zares izvedli.
Prodaje omenjenih deklet so zdaj na čakanju, organizacija TYTW pa si prizadeva, da bi dekleta rešila skupaj z njihovimi materami, brati in sestrami ter jih preselila v isto zavetišče, kjer zdaj živi Parwanina družina. Aktivistka za pravice žensk Seraj, ki vodi zavetišče za ženske in dekleta v Kabulu, pravi, da najslabše za ženske v Afganistanu sicer šele prihaja.
“To je šele začetek. To je vrh ledene gore,” je dejala. “Z lakoto, zimo, revščino in vso to nevednostjo se bodo prisilne poroke še naprej dogajale,” je za CNN povedala Seraj.
Lokalni talibanski vodja je za CNN povedal, da poskušajo končati nezakonito prakso prisilnih porok otrok. Mawlawi Baz Mohammad Sarwary, vodja direktorata za informacije in kulturo v provinci, pa je prakso na tem območju opisal za “običajno” zaradi skrajne revščine. “Poroka otrok ni dobra stvar in jo obsojamo,” je dodal. “Nekateri pa so vanje prisiljeni, ker so revni.”
Sarway je pozval mednarodne organizacije in vlade, naj pošljejo pomoč za reševanje družin pred lakoto. “Želimo njihovo pomoč za ljudi v provinci Badghis. Zagotovili jim bomo varnost, vse, kar imamo, bomo z njimi uskladili in vsem bo dovoljeno delati,” je dejal.
Stillhart iz ICRC meni, da morajo vlade nujno sprostiti sredstva za Afganistan, da bi preprečile propad bolnišnic in osnovnih storitev. “Pozivam mednarodno skupnost, naj poišče rešitve, ki bodo omogočile vzdrževanje teh bistvenih storitev,” je povedal za CNN. “To dejansko zahteva injekcijo likvidnosti in gotovine, ker se je (celotno) gospodarstvo v Afganistanu zaradi začasne prekinitve pomoči od konca avgusta skrčilo za neverjetnih 40 odstotkov,” je opisal. Tudi neprofitne organizacije, ki še vedno delujejo na terenu v Afganistanu, pozivajo k bolj usklajenemu delovanju za pomoč najrevnejšim prebivalcem države.
Parwana želi postati zdravnica
Ekipa organizacije TYTW je na tržnici v Heratu Parwanini družini pomagala nabrati kuhinjske pripomočke in hrano. “Vsako noč smo bili budni zaradi lakote,” je povedala Parwanina mati Reza Gul. “Zdaj pa smo veseli, da nam je ta dobrodelna organizacija pomagala in nas pripeljala v Herat.”
Parwana, ki je zdaj osvobojena življenja z možem, ki je šestkrat starejši od nje, je navdušena nad možnostjo, da bo nadaljevala z obiskovanjem šole. “Rada bi študirala in postala zdravnica,” je napovedala. “Rada bi študirala, da bom služila svojim ljudem.”
Za tiste, ki se borijo za pravice žensk v afganistanski družbi, Parwanina odločnost, da doseže boljšo prihodnost zase in za svojo državo, daje kanček upanja, da lahko naslednja generacija deklet preseže pomanjkanje vrednosti, s katerim si obremenili njihova življenja.
Avtorji: Anna Coren, Rebecca Wright, Abdul Basir Bina, CNN
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!