Vojna v Ukrajini traja že več kot teden dni, ob poplavi različnih informacij z bojišča in propagande pa je težko razmišljati o možnih razpletih konflikta. Pri BBC so pripravili pet možnih razpletov vojne na vzhodu Evrope.
Kratka vojna
Po tem scenariju bi Rusija stopnjevala svoje vojaške operacije, kar bi pomenilo vse več artilerijskih in raketnih obstreljevanj. Ruske zračne sile, ki do zdaj niso imele večje vloge, bi sprožile uničujoče zračne napade, obširni kibernetski napadi pa bi ciljali ukrajinsko kritično infrastrukturo.
Število civilnih žrtev bi naraslo, Kijev pa padel v nekaj dneh. Rusija bi vzpostavila novo, sebi naklonjeno marionetno vlado, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa bi, če bi se mu uspelo izogniti atentatorjem, pobegnil na zahod države oziroma v tujino. Ukrajina bi tako kot Belorusija postala ruski satelit.
Tak scenarij je odvisen predvsem od učinkovitosti ruskih sil, njihovih okrepitev in bojne morale na ukrajinski strani. Proruski režim bi bil zelo občutljiv in podvržen uporom, takšen konec konflikta pa zelo negotov.
Dolga vojna
Po predvidevanjih BBC je bolj verjetno, da se razvije dolgotrajna vojna. To lahko pričakujemo v primeru, če bi se napredovanje ruske vojske ustavilo in bi se pojavile težave pri logistiki. Osvajanje Kijeva bi se zato zavleklo, prestolnico bi dolgotrajno oblegali, priča pa bi bili tudi uličnemu bojevanju. Dogajanje bi spominjalo na dolgotrajno obleganje čečenske prestolnice Grozni v devetdesetih.
Ruska vojska pa bi lahko imela tudi težave z ohranjanjem nadzora nad zasedenimi ukrajinskimi mesti. Obramba bi temeljila na uporniških silah s podporo prebivalstva in Zahoda, ki bi nadaljeval s pošiljanjem orožja in streliva. Po več letih bojevanja, morda celo z novim voditeljem na čelu, bi se ruske enote umaknile iz razdejane Ukrajine, podobno kot se je leta 1989 iz Afganistana umaknila Sovjetska zveza.
Evropska vojna
BBC meni tudi, da bi se vojna lahko razširila v Evropo. Ruskega predsednika Vladimirja Putina bi lahko zamikal nadzor nad ostalimi nekdanjimi Sovjetskimi republikami. Vojsko bi poslal na primer v Moldavijo in Gruzijo, ki nista članici Nata.
Če pa bi Putin vojaško pomoč Zahoda označil za agresijo proti Rusiji, bi se kmalu začeli povračilni napadi in grožnje. Napotitev ruske vojske v baltske države ali zahteve po koridorju do ruske eksklave Kaliningrad bi lahko bili prvi od mnogih povračilnih ukrepov.
Diplomatska rešitev
Kljub intenzivnim bojem pa se diplomatska prizadevanja za rešitev niso ustavila. Francoski predsednik Emmanuel Macron se je s Putinom včeraj pogovarjal po telefonu, ruska in ukrajinska delegacija pa sta se že dvakrat srečali na pogajanjih na beloruski meji. Številni diplomati so za BBC dejali, da morajo ruski voditelji vedeti, kaj naj storijo, če želijo umik zahodnih sankcij. Za obe strani bi lahko vojna postala nevzdržna in s tem pogajanja o kompromisu bolj vabljiva.
Padec Vladimirja Putina
Profesor vojnih študij z londonskega Kings Collegea Lawrence Freedman je prejšnji teden zapisal, da obstaja tako v Moskvi kot v Kijevu možnost za spremembo režima. Veliko število mrtvih vojakov in močan primež sankcij bi lahko v Rusiji strmoglavila Putinovo priljubljenost. Prve proteste in nasprotovanja bi brez težav zatrli, slaba gospodarska slika pa bi lahko proti sedanjem predsedniku obrnila tudi dele vojske, vladajoče politike in ekonomske elite, še navaja BBC.
Razplet vojne v Ukrajini je nemogoče napovedati, že zdaj pa vemo, da svet po koncu vojne ne bo tak kot pred 24. februarjem. Odnos držav do Rusije se bo korenito spremenil, drugačno pa bo tudi evropsko stališče glede varnosti in oboroževanja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje