Rusija je v več ukrajinskih regijah znova izvedla obsežne napade. Pet oseb je umrlo. Del Kijeva je zaradi napadov ostal brez elektrike. Biden poziva k potrditvi 118 milijard dolarjev vrednemu paketu pomoči, saj bo del denarja namenjen tudi napadeni Ukrajini.
Več ukrajinskih regij je bilo tarča novih obsežnih ruskih napadov z raketami in droni, so sporočile ukrajinske oblasti. V mestu Mikolajiv na jugu države je bila v napadu ubita ena oseba, še štiri pa v Kijevu. Del ukrajinske prestolnice je zaradi napada ostal brez elektrike, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ruske sile so napade s 44 raketami in 20 droni izvedle okoli 5. ure po srednjeevropskem času. “Sovražnik je v napadu uporabil različno orožje, od dronov do manevrirnih in balističnih raket,” je pojasnil vrhovni poveljnik ukrajinske vojske Valerij Zalužni in dodal, da je zračna obramba sestrelila 29 raket in 15 dronov.
V napadu na Mikolajev so bile poškodovane strehe 20 hiš ter del tamkajšnjega plinovoda in vodovoda, je sporočil župan mesta Oleksandr Senkevič in opozoril, da je v napadu umrl en človek.
Eksplozije je bilo danes slišati tudi v Kijevu, kjer so bila v napadu poškodovana večnadstropna stanovanjska stavba, v kateri je nato izbruhnil obsežen požar. Ubite so bile štiri osebe, še več kot 30 pa je bilo ranjenih, je sporočila mestna uprava. Na kraj napada je bilo napotenih 13 reševalnih in devet gasilskih vozil, iz stavbe pa so evakuirali 52 ljudi. Kot je opozoril ukrajinski notranji minister Igor Klimenko, bi pod ruševinami lahko bilo še več žrtev.
V napadu na prestolnico so bili poškodovani tudi daljnovodi, skoraj 30.000 ljudi pa je ostalo brez elektrike.
Ameriški predsednik Joe Biden je danes znova pozval kongres, naj odobri 118 milijard dolarjev vreden paket pomoči za Ukrajino, Izrael in Tajvan ter poveča varnost na južni meji, saj da bi v nasprotnem primeru kongresniki naredili uslugo Rusiji, ki nadaljuje z agresijo v Ukrajini. “Zdaj ne moremo oditi. Putin stavi na to. Podpora temu zakonu pomeni, da se postavite po robu Putinu,” je na kongresnike apeliral Biden.
Pomoči Ukrajini ostro nasprotuje Donald Trump, dogovor o meji pa zavrača iz predvolilnih razlogov, saj mu neurejene razmere odgovarjajo za nabiranje političnih točk, trdijo demokrati.
Poljska aktivirala več bojnih letal
Kmalu za tem je napade na Ukrajino potrdil tudi predsednik Volodimir Zelenski. Kot je zapisal na omrežju X, so ruske sile napadle šest ukrajinskih regij, med drugim tudi Harkov, kjer sta bili ranjeni dve osebi, in regijo Lvov.
Poljska je medtem po silovitih ruskih napadih na Ukrajino aktivirala več bojnih letal, da bi zagotovila varnost svojega zračnega prostora, poroča poljska tiskovna agencija PAP.
Novi ruski napad se je sicer zgodil ravno v času, ko se na obisku v Kijevu mudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Med napadom se je po navedbah AFP zatekel v zaklonišče v svojem hotelu.
Ukrajinski parlament podprl nov zakon o mobilizaciji
Ukrajinski parlament je danes v prvem branju podprl vladni predlog zakona, ki naj bi olajšal vpoklic dodatnih vojakov, ki jih ukrajinska vojska po skoraj dveh letih vojne z Rusijo nujno potrebuje. Celoten postopek sprejemanja zakona bo sicer predvidoma trajal še več tednov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Vlada je predlog zakona v parlament vložila konec lanskega leta, potem ko je vojaško poveljstvo pozvalo k okrepitvi vojske na bojiščih in predlagalo mobilizacijo do pol milijona Ukrajincev.
Parlament je nato januarja obravnavo predloga zakona zavrnil, češ da nekatera določila kršijo človekove pravice, nekatera pa niso bila dorečena. Danes pa so ga poslanci v prvem branju potrdili. Celoten postopek sprejemanja zakona bo sicer predvidoma trajal še več tednov.
Po prvotni različici predloga bi se začetna starost za rezerviste znižala s 27 na 25 let. Znova naj bi preverili že izdana potrdila za tiste, ki so bili ocenjeni kot nesposobni za služenje vojaškega roka. Neupoštevanje pozivov bi namesto denarne kazni imelo za posledico zaporno kazen, služenje vojaškega roka pa bi se v času vojne s sedanjega nedoločnega časa omejilo na 36 mesecev.
Napovedane spremembe so sicer močno razdelile družbo, ki je izčrpana zaradi vojne še zlasti po neuspeli veliki protiofenzivi lansko poletje.
Ukrajina poziva EU k okrepitvi dobave topniških izstrelkov
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je danes na novinarski konferenci z Borrellom v Kijevu unijo pozval, naj sprejme nujne ukrepe za okrepitev dobave topniških izstrelkov ukrajinski vojski. Ukrajinski minister pričakuje, da bo EU omilila predpise in podpisala dolgoročne pogodbe z obrambnimi podjetji za krepitev proizvodnje topniških izstrelkov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Borrell je medtem na današnjem srečanju z ukrajinskim premierjem Denisom Šmigalom izjavil, da bo EU Ukrajini do konca leta zagotovila več kot 1,1 milijona izstrelkov. Ob tem je poudaril, da mora Kijev nadaljevati z reformami, da bi napredoval na poti v EU, poroča portal ukrajinske tiskovne agencije Ukrinform.
Jedrska elektrarna v Zaporožju po podatkih IAEA stabilna
Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je med današnjim obiskom v ukrajinski nuklearki v Zaporožju ugotovil, da je elektrarna trenutno v stabilnem fizičnem stanju. Pozdravil je tudi manj neposrednih napadov v njeni okolici.
Kot pozitivno je izpostavil tudi dejstvo, da je okoli elektrarne manj neposrednih napadov ali bombardiranja. “To je pozitiven razvoj, čeprav ga jemljemo z veliko previdnostjo,” so dodali po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Povedal je tudi, da se je med obiskom pogovarjal o oskrbi z vodo, ki je pomembna za hlajenje elektrarne. Govorili so tudi o vprašanju osebja ter potrebi po zagotovitvi zadostnega števila dovoljenj za delo in pooblaščenega osebja.
Pred njegovim obiskom je IAEA sporočila, da je rusko vodstvo elektrarne prepovedalo vstop uslužbencem ukrajinskega operaterja Energoatom, ki sodelujejo pri vsakodnevnem vzdrževanju elektrarne. Po podatkih IAEA sicer v elektrarni trenutno dela 4500 ljudi, pred vojno pa jih je 11.500.
Ameriški senat ni sprejel predloga zakona o pomoči Ukrajini
Ameriški senat danes ni izglasoval kompromisnega zakonskega predloga o 118 milijard dolarjev vredni pomoči Ukrajini, Izraelu in Tajvanu. Predlog je dobil le 49 glasov podpore od potrebnih 60, saj je proti glasovalo tudi pet demokratov, ki zavračajo zaostrovanje politike do migrantov, kar je del kompromisa, poroča Politico.
S tem so uradno propadla štiri mesece trajajoča zahtevna pogajanja o potrditvi pomoči Ukrajini, pri čemer je Biden skupaj z večino demokratov v zameno privolil v zaostrovanje politike do migrantov.
Republikanci, ki med drugim zaradi stališč Trumpa niso naklonjeni nadaljevanju ameriške pomoči Ukrajini, so to pomoč povezovali z novo politiko do migrantov. Zdaj pa menijo, da je potrebno zadevi ločiti. Vodja demokratske večine v senatu Chuck Schumer je tako po propadu predloga napovedal, da bo v proceduro vložil ločen predlog zakona samo o pomoči Ukrajini, Izraelu in Tajvanu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje