Pred državnim zborom se je popoldne zbrala množica ljudi, ki so protestirali proti napadom Rusije v Ukrajini. Ob tem so z ukrajinskega veleposlaništva v Sloveniji sporočili, da je bil glavni namen dogodka "opozoriti slovensko družbo na grozote, ki jih je ruski režim zagrešil nad ukrajinskim prebivalstvom". "Med akcijo so se vrstili pozivi slovenskim poslancem in uradnikom, naj  priznajo Rusijo in Belorusijo kot državi sponzorici terorizma, ruske oborožene sile pa kot teroristično organizacijo. Ukrajina se bori proti ne glede na vse, in računa na podporo naših slovenskih prijateljev," so med drugim dodali. 

Trenutne razmere vojne v Ukrajini je za N1 komentirala predstojnica Katedre za obramboslovje na ljubljanski Fakulteti za družbene vede dr. Jelena Juvan. Več v prispevku Stopnjevanje konflikta? “Kmalu bo znano, ali bo Rusija spet razširila delovanje”.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je danes obsodil vrsto ruskih bombnih napadov na ukrajinska mesta in jih označil za nesprejemljivo zaostrovanje vojne. Obsodil jih je tudi ameriški predsednik Joe Biden, ki je poudaril, da so pokazali "izjemno brutalnost nezakonite vojne", ki jo ruski voditelj Vladimir Putin vodi proti ukrajinskemu ljudstvu.

ZDA ostro obsojajo današnje ruske raketne napade v Ukrajini, v katerih so bili ubiti in ranjeni civilisti ter uničene civilne tarče, je dejal Biden. Napadi znova kažejo na "izjemno brutalnost nezakonite vojne gospoda Putina proti Ukrajincem", je sporočil Biden in izrazil sožalje družinam pobitih. Biden je zagotovil, da takšni napadi še bolj utrjujejo odločnost ZDA za podporo Ukrajini. "Skupaj z zavezniki in partnerji bomo še naprej višali ceno Rusiji za njeno agresijo, Putin in Rusija bosta odgovarjala za grozodejstva in vojne zločine, Ukrajina pa bo še naprej dobivala podporo," je sporočil Biden.

Ukrajinsko ministrstvo za energetiko je sporočilo, da bo od jutri naprej Ukrajina prenehala dobavljati elektriko Evropski uniji. Razlog za to so današnji raketni napadi, v katerih je bila zadeta tudi energetska infrastruktura, prekinitev dobave pa naj bi Ukrajini pomagala stabilizirati svoj sistem zagotavljanja energije. Napadi na sistem so bili najobsežnejši v času vojne, je še sporočil ukrajinski minister za energetiko Herman Haluščenko.

Ukrajina je EU začela dobavljati elektriko 1. julija, piše BBC. Po Reutersovih navedbah je ukrajinsko ministrstvo za energetiko izrazilo upanje, da bi lahko do konca leta v Unijo izvozili za 1,5 milijarde evrov elektrike. 

Madžarski premier Viktor Orban se je danes v Berlinu sestal z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem, govorila naj bi predvsem o odzivih na vojno v Ukrajini in sankcijah EU proti Rusiji, ki jim Madžarska že dlje časa nasprotuje. Orban se je že v nedeljo sestal tudi z nekdanjo nemško kanclerko Angelo Merkel.

Na Trgu republike se je zgodaj zvečer zbralo nekaj deset ljudi, ki so odeti v ukrajinske zastave in s pozivi h koncu vojne izrazili podporo Ukrajini. 

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je nedavne ruske napade na Ukrajino označila za "brutalne" in "teror". "Tisti, ki so odgovorni za napade, morajo odgovarjati," je dejala von der Leyen. Dodala je, da bo Evropska unija stala ob strani Ukrajini tako dolgo, koliko bo potrebno.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je objavil slike s srečanja, ki ga je imel s svojimi uradniki. Razpravljali so o ponovni vzpostavitvi komunikacijskih kanalov in oskrbe z energijo, ki so bili poškodovani v zadnjem ruskem valu napadov. Na Telegramu je Zelenski objavil, da je "sovražnik poškodoval električno infrastrukturo" in da zdaj iščejo najhitrejše rešitve za ponovno vzpostavitev oskrbe z elektriko.

"Infrastruktura, ki zagotavlja mobilna omrežja, ni bila poškodovana. Je pa ponekod prišlo do prekinitev zaradi električnega izpada," je dejal Zelenski. V prihodnjih urah bodo poskušali zmanjšati porabo električne energije, tako pa bodo razbremenili električno omrežje. Oskrba z elektriko je motena skoraj v celotni Ukrajini, je dodal Zelenski.

Slovenija je danes najostreje obsodila ruske napade na Kijev in druga mesta v Ukrajini, pri čemer je napade na civiliste označila za vojni zločin, ki ne sme ostati nekaznovan. Kot so bo tem sporočili z ministrstva za zunanje zadeve, so uslužbenci na slovenskem veleposlaništvu v Kijevu na varnem. Napade je ostro obsodil tudi premier Robert Golob.
 
"Ostro obsojam današnje ruske napade na civiliste in mesta v Ukrajini. Skrajni čas je, da celotna mednarodna skupnost obsodi agresijo in da Rusija takoj zaustavi sovražna dejanja. Ukrajini in ukrajinskemu narodu še naprej stojimo ob strani," je premier Golob sporočil na Twitterju.

PV dr. Robert Golob: Ostro obsojam današnje ruske napade na civiliste in mesta v 🇺🇦. Skrajni čas je, da celotna mednarodna skupnost obsodi agresijo in da Rusija takoj zaustavi sovražna dejanja. 🇺🇦 in ukrajinskemu narodu še naprej stojimo ob strani. @Denys_Shmyhal @ZelenskyyUa pic.twitter.com/yp7CBovi8C

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) October 10, 2022

"Indija je globoko zaskrbljena zaradi stopnjevanja konflikta v Ukrajini. Tudi zaradi smrti civilistov,"je na Twitterju zapisal tiskovni predstavnik ministrstva za zunanje zadeve Arindam Bagchi.

Indija še naprej zagovarja, da "stopnjevanje sovražnosti ni v nikogaršnjem interesu" ter poziva k takojšnji prekinitvi sovražnosti in vrnitev na pot dialoga. Po poročanju CNN za zdaj še ni jasno, kako bo Indija glasovala na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v sredo in ali bo glasovala za obsodbo ruske priključitve ukrajinskega ozemlja.

Po navedbah ukrajinskih uradnikov je bilo v ponedeljek nad ukrajinska mesta izstreljenih skupno 84 križarskih raket in brezpilotnih letal. V osmih regijah so bili poškodovani kritični infrastrukturni objekti, predvsem objekti za oskrbo z energijo. V Kijevu je zaradi bombardiranja izbruhnilo več kot 30 požarov, je sporočila ukrajinska državna služba za izredne razmere. Po njihovih navedbah je umrlo vsaj 11 ljudi, 64 pa je ranjenih. V štirih regijah je bila prekinjena oskrba z električno energijo.

Putinove besede, da so današnji zračni napadi posledica ukrajinskih "terorističnih napadov, je ukrajinska obveščevalna agencija ostro zanikala. Po njihovih navedbah naj bi Moskva obsežne raketne napade načrtovala že od začetka prejšnjega tedna. Ruske vojaške enote naj bi že 2. in 3. oktobra "prejele navodila Kremlja, naj pripravijo obsežne zračne napade na civilno infrastrukturo Ukrajine", pri čemer so bila kot tarča prepoznana ukrajinska mesta.

V ruskih zračnih napadih na več mest in druge cilje po celotni Ukrajini je danes po podatkih ukrajinskih oblasti umrlo najmanj deset ljudi, približno 60 je ranjenih. Po navedbah Kijeva so ruske sile na ukrajinske cilje izstrelile 83 raket, poročajo tuje tiskovne agencije. Med drugim je več raket zadelo tudi ukrajinsko prestolnico Kijev, kar se je zgodilo prvič po koncu junija. Samo v Kijevu je bilo ubitih najmanj pet ljudi.

Ukrajinski premier Denis Šmihal je medtem sporočil, da je bilo v Kijevu in osmih drugih regijah poškodovanih 11 pomembnih infrastrukturnih objektov. "Pripraviti se je treba na začasne prekinitve komunikacij ter oskrbe z elektriko in vodo," je zapisal na družbenih omrežjih.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je sporočila, da je šokirana in zgrožena nad napadi ukrajinskih mest. "Putinova Rusija je ponovno pokazala, za kaj se zavzema: za brutalnost in teror. Vem, da bodo Ukrajinci ostali močni. Podpiramo Ukrajino tako dolgo, kot je potrebno in z vsemi sredstvi, ki jih imamo," je zapisala na Twitterju.

Tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je dejanja Rusije označila za kriminalna in obljubila, da bodo deležni posledic. "Ukrajina bo zmagala. Evropa ne bo pogledala stran," je v ponedeljek zapisala na svojem Twitter profilu.

Generalni sekretar Nata Jens Stoletenberg je na svojem Twitter profilu ruski napad označil kot "grozljiv in brezbrižen" ter dodal, da bo Nato pogumne Ukrajince še naprej podpiral v boju proti kremeljski agresiji – kakor dolgo bo potrebno.

Svoj odziv na nedavne napade Kijeva je preko Twitterja podal tudi visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko EU Josep Borell, ki je zapisal, da je globoko pretresen nad ruskimi napadi na civiliste v Kijevu in drugih ukrajinskih mestih in da jih globoko obsoja. "Takšna dejanja ne sodijo v 21. stoletje," je sporočil in dodal, da je dodatna vojaška pomoč Evropske unije že na poti.

Slovenija je danes najostreje obsodila ruske napade na Kijev in druga mesta v Ukrajini: "Bombardiranje stanovanjskih zgradb in ubijanje nedolžnih civilistov sta vojna zločina, ki ne smeta ostati nekaznovana," so v odzivu na Twitterju zapisali pri Mladiki. Kot so ob tem sporočili z ministrstva za zunanje zadeve, so uslužbenci slovenskega veleposlaništva v Kijevu na varnem in nepoškodovani, ministrstvo pa je nenehno v stiku z njimi.

Kijevski župan Vitalij Kličko je na Twitterju objavil videoposnetek, v katerem je ljudi pozval, naj pomagajo Ukrajini. V ozadju je mogoče videti posledice današnjega raketnega napada na civiliste in civilno infrastrukturo.

Nemčija bo po navedbah neimenovanih virov odpustila šefa zveznega urada za informacijsko varnost BSI Arneja Schönbohma, ki ga sumijo posrednih povezav z ruskimi obveščevalnimi službami. Nemško notranje ministrstvo je sporočilo, da očitke zoper Schönbohma še preučuje. 

Več medijskih poročil Schönbohma bremeni sodelovanja s svetovalnim združenjem na področju kibernetske varnosti, ki naj bi ohranjalo stike z ruskimi obveščevalci. Schönbohm je bil sicer pred desetletjem med ustanovitelji omenjenega združenja.

Iz združenja so te obtožbe danes zavrnili in jih označili kot absurdne, ministrstvo za notranje zadeve pa je odpovedalo napovedano novinarsko konferenco Schönbohma in ministrice Nancy Faeser, na kateri naj bi skupaj predstavila poročilo o stanju kibernetske varnosti v Nemčiji. Ministrstvo očitke preučuje in jih jemlje zelo resno, so sporočili.

Oblasti v Berlinu so Rusijo v preteklih letih že večkrat obtožile kibernetskega vohunjenja. Najbolj odmeven tovrsten incident se je zgodil leta 2015, ko je domnevni ruski hekerski napad za več dni ustavil delovanje računalniških omrežij spodnjega doma nemškega parlamenta. Rusija je vselej zavračala te obtožbe.

Do očitkov zoper Schönbohma prihaja v času, ko nemška policija preiskuje domnevne sabotaže železniškega omrežja na severu Nemčije, kjer so v soboto zaradi uničenih komunikacijskih kablov na dveh lokacijah vlaki stali tri ure.

Nekdanji ruski predsednik in podpredsednik ruskega sveta za nacionalno varnost Dmitrij Medvedjev je dejal, da so bili napadi "le prva epizoda, ki ji bodo sledile še druge". Medvedjev je že v nedeljo zagrozil s povračilom Ukrajini za eksplozijo na krimskem mostu. Danes je dodal, da bi moral biti cilj "popolna odstranitev trenutnega ukrajinskega političnega režima".

Rusko obrambno ministrstvo pa je po navedbah AFP sporočilo, da so bili cilji zračnih napadov na več ukrajinskih mest doseženi. "Napadi so dosegli svoj namen, vsi cilji so bili zadeti," so zapisali pri ruskem ministrstvu.

Ukrajinska jedrska elektrarna Zaporožje, ki je pod nadzorom Rusije, je bila v nedeljo ponovno priključena na zunanje napajanje, ki je ključno za hlajenje sicer zaustavljenih reaktorjev. "Glavni daljnovod, ki omogoča zunanje napajanje nuklearke v Zaporožju in je bil poškodovan med obstreljevanjem v soboto, so tehniki uspešno popravili. Jedrska elektrarna je bila v nedeljo zvečer ponovno priključena na zunanje napajanje," je sporočila IAEA.

To je bil "ključen napredek", je dejal vodja agencije IAEA Rafael Grossi, ob tem pa opozoril, da so razmere v jedrski elektrarni še vedno "krhke in nestabilne". Čeprav je šest reaktorjev nuklearke v Zaporožju zaustavljenih, potrebujejo elektriko za zagotavljanje jedrske varnosti in zaščite, vključno s hlajenjem. V primeru prekinitve zunanjega napajanja elektrarne se avtomatsko vključijo zasilni dizelski generatorji, ki imajo dovolj goriva za najmanj deset dni. V okolici jedrske elektrarne zdaj skoraj vsak dan poteka obstreljevanje, ki se mora nemudoma končati, je ob tem opozoril vodja agencije IAEA.

Grossi je v nedeljo na Twitterju znova napovedal, da bo kmalu odpotoval v Rusijo. V Kremlju so danes potrdili srečanje Putina in Grossija. Srečala se bosta v torek v Sankt Peterburgu.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je obtožil Ukrajino in njene zahodne zaveznice, da pripravljajo napad na ozemlje njegove države. Ob tem je dejal, da bosta Belorusija in Rusija začeli z nameščanjem skupne regionalne skupine oboroženih sil. "Ukrajina ne le razpravlja o napadih na ozemlje Belorusije, ampak napade tudi načrtuje. Razmere ostajajo napete. Eden od razlogov je, da Zahod trdi, da bo beloruska vojska neposredno sodelovala v ruski posebni vojaški operaciji v Ukrajini," je Lukašenkove izjave povzela beloruska državna tiskovna agencija Belta.

"Nato in nekatere evropske države pod vplivom lažnih zgodb preučujejo možnosti za izvedbo agresije proti Belorusiji, vključno z jedrskim napadom," je na današnjem srečanju o varnostnih vprašanjih v Minsku še dejal Lukašenko.

"Zato smo se dogovorili, da bomo začeli nameščanje skupne regionalne skupine oboroženih sil Belorusije in Ruske federacije," je dodal beloruski predsednik, ki ob tem ni navedel, kje točno naj bi bile enote nameščene. Povedal je, da se je oblikovanje skupine začelo pred dvema dnevoma, kar je sovpadalo z eksplozijo na krimskem mostu. "Ne želim zaostrovanja razmer, želim pa, da razumete: če hočete mir, se morate vedno pripraviti na vojno," je še dejal Lukašenko, ki velja za tesnega Putinovega zaveznika.

Kremelj Lukašenkovih izjav ni želel potrditi. "Interakcije na mnogih področjih, tudi obrambnem, so nenehno teme pogovorov v okviru bilateralnih stikov med Putinom in Lukašenkovim," je namige o vojaškem sodelovanju Belorusije komentiral tiskovni predstavnik Kremlja. 

Vodja komiteja za obrambo ruske dume Andrej Kartapolov je za rusko RIA Novosti dejal, da Rusija "nima potrebe" po tem, da z Belorusijo združi vojaške moči v tej vojni. Kot je še pojasnil Kartapolov, z Belorusijo vojaško sodelujejo predvsem kot odziv na dejanja Poljske, ki naj bi po njegovih besedah začele pošiljati enote na poljsko-belorusko mejo. O tem, kako obširno bo nadaljnje vojaško sodelovanje, trenutno še ni jasno, je še dodal.

Navedbe Minska, da naj bi Ukrajina pripravljala napad na belorusko ozemlje, je tudi govorec Evropske komisije za zunanjepolitične zadeve Peter Stano zavrnil kot "popolnoma neutemeljene in smešne obtožbe" in jih označil za "povsem nesprejemljive". Kot je poudaril, je "Ukrajina tukaj žrtev, Ukrajina ni agresor". Oblasti v Minsku je pri tem pozval, naj se vzdržijo vsakršne vpletenosti Belorusije v "brutalno, nelegitimno" vojno v Ukrajini in nudenja pomoči Moskvi pri tem.

Glede napovedi Lukašenka o napotitvi skupne regionalne skupine ruskih in beloruskih vojakov pa je Stano pojasnil, da o tem nimajo podrobnejših informacij, a če se bo to nadaljevalo, bo pomenilo "še eno zaostrovanje". "In to ne bo ostalo brez odgovora s strani Evropske unije," je opozoril.