Prebivalce več ukrajinskih mest so v ponedeljek v jutranjih urah, nekako takrat, ko so se odpravljali v službe, ponovno presenetili ruski napadi. Posnetki eksplozij in njihovih posledic so hitro zakrožili po družbenih omrežjih, predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski pa je ljudi pozval, naj ostanejo v zakloniščih. Siloviti napadi, ki so prav tako zahtevali življenja, sledijo sobotni eksploziji, ki je v zrak pognala del mostu čez Kerški preliv. Trenutne razmere vojne v Ukrajini je za N1 komentirala predstojnica Katedre za obramboslovje na ljubljanski Fakulteti za družbene vede dr. Jelena Juvan.
Iz Ukrajine so v ponedeljek zjutraj prihajale vesti, ki so zelo spominjale na prvih nekaj tednov ruske invazije na Ukrajino. Po podatkih ukrajinskega ministrstva za obrambo je zjutraj proti Ukrajini poletelo več kot osemdeset vodenih raket, pri čemer jih je ukrajinska vojska po lastnih navedbah prestregla dobro polovico.
Napadi so v Ukrajini zahtevali 11 življenj, več kot 60 ljudi je bilo ranjenih. O eksplozijah, navaja tiskovna agencija Reuters, so med drugim poročali iz Lvova, Ternopola, Žitomirja, Dnipra, Kremenčuka, Zaporožja in Harkova. Po podatkih ukrajinske strani so izstrelki zadeli “11 večjih infrastrukturnih tarč”, Rusija pa je po besedah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega skrbno izbrala čas napadov – jutranjo konico –, da je povzročila največ škode, kot jo je lahko.
Po besedah ruskega predsednika Vladimirja Putina, kot jih navaja Reuters, je ponedeljkov niz napadov na “ukrajinsko energetsko, vojaško in komunikacijsko infrastrukturo” povračilno dejanje za napad na približno 20-kilometrski most čez Kerški preliv, ki povezuje ozemlje Rusije s polotokom Krim, ki si ga je Rusija priključila pred osmimi leti. Ne le, da je most edina neposredna povezava med Rusijo in priključenim polotokom, projekt je izjemnega pomena za Putina: cestno-železniški most je leta 2018 otvoril kar sam, in sicer je čezenj zapeljal tovornjak.
Eksplozija na mostu na Krim in ponedeljkovi napadi na različne tarče po Ukrajini bi po besedah profesorice obramboslovja dr. Jelene Juvan s Fakultete za družbene vede lahko pomenili eskalacijo vojne, ki se je začela 24. februarja, a je za to oceno še prezgodaj.
“Je pa to izraz ruske strani, da še vedno lahko udari tudi po drugih delih Ukrajine, kjer je bil zdaj nekaj časa relativen mir. To je dokaz, da je ruska vojska še vedno sposobna izvajati raketne napade denimo v Kijevu,” je komentirala v pogovoru za N1. “Ali bodo razmere eskalirale oziroma bo Rusija znova razširila svoje bojno delovanje po celotni Ukrajini, bo znano zelo kmalu, že v nekaj dneh,” je dodala.
Po napadih je ruski predsednik Putin napovedal, da bo Moskva tudi na morebitne prihodnje napade odgovorila “ostro”. “O tem ne sme biti nobenega dvoma,” je bil jasen, podpredsednik ruskega sveta za nacionalno varnost in nekdanji predsednik Rusije Dmitrij Medvedjev pa je sporočil, da je bilo ponedeljkovo dogajanje le “prva epizoda”, ki da ji bodo sledile še druge, povzema STA.
Napadi po eksploziji na mostu na Krim
Most na Krim je “izjemno pomembna strateška in simbolna točka”, je komentirala Juvan, zato da je maščevanje za napad oziroma sabotažo, za katero Rusija krivi Ukrajino, pričakovano. Kdo je dejansko odgovoren za poškodbo mostu, uradno ni znano – o podrobnostih in morebitnih razlagah namreč molči tudi ukrajinska stran, ki bi sicer z uničenjem mostu po navedbah Juvan pridobila, saj je most ključen za preskrbo ruskih enot na polotoku Krim. Tam, v Sevastopolu, ima bazo ruska črnomorska flota, ki je ena od štirih ruskih flot. Zadolžena je za varovanje obal Krima in južne Rusije ter državi zagotavlja nadzor nad Črnim morjem in dostop do Sredozemskega.
“Obe strani incident na mostu na Krim zlorabljata za dosego svojih ciljev,” je še ocenila Juvan in spomnila, da že od prvega dne vzporedno z vojno na bojiščih poteka tudi informacijska vojna, zaradi katere smo v dvomih tudi o podatkih, s katerimi razpolagamo. Čeprav je prometna infrastruktura v osnovi civilni cilj, bi bil napad na most na Krim “opravičljiv z vojaškega vidika”.
Podobnim ugibanjem o tem, čigava je krivda, smo bili nedavno priča tudi v primeru sabotaž na plinovodih Severni tok 1 in 2, je spomnila Juvan.
Očitki terorizma kot del informacijske vojne
Ukrajinski in ruski predsednik si te dni – ne prvič – izmenjujeta očitke o terorističnih dejanjih. Potem ko je v nedeljo Putin eksplozijo na mostu na Krim označil za dejanje terorizma, je v ponedeljkovem odzivu na napade po Ukrajini Zelenski, ki je Ukrajince zopet nagovoril z ulice v Kijevu, dejal, da imajo “opravka s teroristi”. “Želijo ustvariti paniko in kaos, želijo uničiti naš energetski sistem,” je dejal in komentiral, da so tarča tudi ljudje, ki jih “sovražnik želi prestrašiti”.
Sogovornica očitke o terorizmu, ki prihajajo iz Kijeva in Moskve, razume kot del informacijske vojne. “Strani skušata z uporabo vseh sredstev, izrazoslovjem, prek medijev prepričati javnost, da imata prav oziroma da se jima dogajajo največje krivice,” je pojasnila. Rusija eksplozijo na mostu na Krim razglaša za teroristično dejanje, teroristično dejanje pa Zahod razume kot prepovedano oziroma nesprejemljivo. “Obe strani izrabljata čustveno noto,” je poudarila.
Nevarnost jedrske grožnje
Dogajanje na bojiščih v Ukrajini je sicer v zadnjih tednih zopet bolj pestro. Od septembra je ukrajinska vojska nanizala kar nekaj uspehov na (severo)vzhodu in jugu Ukrajine, kjer je s prenekaterih območij pregnala ruske enote.
A uspeh ukrajinskih sil v Donbasu na vzhodu Ukrajine ni povsem enoznačen – čeprav ukrajinske sile po obveščevalnih podatkih, ki jih je objavilo britansko ministrstvo za obrambo, še vedno pritiskajo na Ruse, pa ruske enote še vedno napredujejo proti strateško ključnemu kraju Bahmut, osvojitev katerega bi za Rusijo pomenila pomembno zmago. Bahmut namreč leži na cesti do večjih mest Slavjansk in Kramatorsk na zahodu regije Doneck, ki ju mora Rusija osvojiti, če želi kadarkoli imeti nadzor nad celotno regijo Donbas.
Ob uspešni ukrajinski ofenzivi oziroma ruskih porazih ter formalni priključitvi ozemlja štirih ukrajinskih regij – Luganska, Donecka, Zaporožja in Hersona – Rusiji je v zadnjih dneh veliko prahu dvignila tudi napoved ruskega predsednika, da bo njegova država uporabila vsa sredstva, ki so ji na voljo za obrambo ruskih ozemelj.
“Putin nam daje vedeti, da ne le ima jedrsko orožje, kar vsi vemo, temveč tudi, da ga je pripravljen uporabiti. V določeni točki bo stisnjen v kot in takrat je verjetno najbolj nevaren, da uporabi jedrsko orožje ne glede na posledice,” je dejala Juvan, pri čemer je opozorila na ameriške obveščevalne podatke, ki sicer kažejo na to, da naj jedrsko orožje ne bi bilo kmalu uporabljeno.
“A nevarnost te vojne je od prvega dne dejansko v tem, da Rusija ima jedrsko orožje in ima voditelja, ki sprejema neracionalne odločitve,” je še komentirala. Pri tem je opozorila, da oboroženemu konfliktu ni videti konca – nobena stran si ne prizadeva za mir –, morebitno spremembo pa bi lahko po njenem mnenju prinesli tradicionalni zaveznici Indija in Kitajska, ki vojne javno ne podpirata oziroma v zadnjem času celo izražata dvom vanjo.
Kar nekaj pozornosti je v ponedeljek vzbudila tudi napoved zaveznika Kremlja, beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka. Sporočil je, da bo njegova država skupaj z Rusijo začela z nameščanjem regionalne skupine oboroženih sil. Po njegovih navedbah so se ta korak odločili, saj “Ukrajina ne le razpravlja o napadih na ozemlje Belorusije, ampak napade tudi načrtuje,” povzema STA. Lokacije, kje bodo enote nameščene, Lukašenko ni razkril.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje