Ruskim silam v Ukrajini bo odslej poveljeval Gerasimov

Svet 10. Jan 202309:14 > 11. Jan 2023 20:5411 komentarjev
Valerij Gerasimov in Sergej Šojgu
Foto: Valerij Gerasimov in Sergej Šojgu (REUTERS)

Vodenje ruske vojske v Ukrajini prevzema Valerij Gerasimov, načelnik generalštaba ruskih sil. V ukrajinskem mestu Soledar, v bližini katerega se že več mesecev zadržujejo Rusi, poročajo o stalnih in vse hujših napadih, v katerih naj bi sodelovali predvsem ruski plačanci skupine Wagner. V ponedeljek jih je ukrajinska vojska več uspešno odbila, po mnenju ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega pa zavzetje Rusom ne bo uspelo.

Ruska vojska v Ukrajini je danes dobila novega poveljnika. Na čelo “posebne vojaške operacije v Ukrajini” je ruski obrambni minister Sergej Šojgu imenoval načelnika generalštaba ruskih sil Valerija Gerasimova. Ta je zamenjal generala Sergeja Surovikina, ki je bil na poveljniški položaj imenovan oktobra lani.

Surovikin bo kot poveljnik zračno-vesoljskih sil po novem namestnik poveljnika ruske vojske v Ukrajini. Namestnika bosta tudi vrhovni poveljnik kopenske vojske Oleg Saljukov in namestnik načelnika generalštaba ruskih oboroženih sil Aleksej Kim, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

ukrajina, soledar
Clodagh Kilcoyne/REUTERS

Zelenski prepričan, da Rusi ne bodo zavzeli Soledarja

“Zahvaljujem se vsem našim vojakom, ki varujejo Bahmut in Soledar ter se upirajo novim in silovitim ruskim napadom,” je v svojem dnevnem nagovoru dejal Volodimir Zelenski. Pojasnil je, da so ruske sile trenutno osredotočene na zavzetje mesta Soledar, vseeno pa ostaja prepričan, da jim to ne bo uspelo. “Rezultat težkega in napornega boja bo osvoboditev našega celotnega Donbasa,” je nadaljeval.

Odpor ukrajinskih sil v Soledarju je označil za pomembno pridobivanje časa za prerazporeditev ukrajinske vojske. Razmere v mestu je opisal kot težavne. “Vse je popolnoma uničeno, zemlja v Soledarju pa je prekrita s trupli napadalcev,” je še dodal.

Ruske sile so v ponedeljek izvedle več napadov na mesto Soledar, ki pa jih je Ukrajina uspešno odbila. “Po neuspešnih napadih se je sovražnik na novo razporedil, pripeljal dodatne sile, spremenil taktiko in sprožil nove silovite napade,” je na Telegramu sporočila namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar.

Po njenih besedah v ruskih napadih sodelujejo predvsem sile ruskih plačancev skupine Wagner. To je pozneje na družbenih omrežjih potrdil tudi ustanovitelj skupine Wagner Jevgenij Prigožin, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Prav tako je Prigožin danes priznal, da se v regiji bijejo težki in krvavi spopadi za nadzor nad mestom Soledar in dodal, da ga ukrajinske sile častno branijo. Obenem je tudi zavrnil trditve, da ukrajinske sile množično zapuščajo frontno. “Bodimo iskreni. Ukrajinska vojska se pogumno bojuje za Bahmut in Soledar, poročila o njihovem množičnem dezerterstvu pa ne držijo,” je dodal.

Vodja proruskih oblasti v Donecku Denis Pušilin je medtem za rusko državno televizijo poudaril, da bodo ruske sile kmalu zavzele Soledar. Te pa bodo za zavzetje mesta po njegovih besedah plačale visoko ceno.

Tudi britanska obveščevalna služba je danes ocenila, da so ruske sile taktično napredovale v okolici Soledara in najverjetneje že nadzirajo večji del mesta. Hkrati pa pojasnjuje, da si Moskva na fronti prizadeva mesto Bahmut obkoliti s severa.

Obramba Bahmuta in Soledarja, ki ju loči 15 kilometrov, je sicer ključnega pomena za ohranitev obrambnega zidu, ki ščiti Slovjansk in Kramatorsk, večji mesti v Donbasu, ki sta še pod ukrajinskim nadzorom.

Zahod razdeljen pri vprašanju dobave tankov Ukrajini

Pred obletnico ruske invazije se na Zahodu krepijo pozivi h krepitvi dobav orožja Kijevu. Po tem, ko je Francija Ukrajini obljubila pomoč v obliki lahkih tankov, v javnost pa so pricurljale informacije o morebitnih dobavah britanskih tankov, je Nemčija pod pritiskom, naj omogoči pošiljke tankov Leopard 2. V Berlinu do tega ostajajo zadržani.

ZDA in države EU, ki skupaj predstavljajo ključno oporo Kijevu v vojaškem spopadu z ruskimi silami, so doslej praviloma zavračale pozive k pošiljanju bojnih oklepnikov ali tankov zahodne izdelave Ukrajini. Namesto tega so države, ki so še uporabljale ali v skladiščih imele oborožitev sovjetske izdelave, to poslale v Ukrajino, v zameno pa so dobile modernejšo oborožitev.

Pri tem je sodelovala tudi Slovenija, ki je septembra Ukrajini namenila 28 tankov tipa M-55, v zameno pa je decembra od Nemčije prevzela 40 taktičnih tovornih vozil 8×8 proizvajalca Rheinmetall MAN.

Ukrajina je Nemčijo sicer že večkrat zaprosila za tanke, a so v Berlinu vztrajno ponavljali, da se za to ni odločila še nobena zahodna država. Ta argument je nekoliko spodkopal francoski predsednik Emmanuel Macron, ko je ukrajinskemu kolegu Zelenskemu minulo sredo obljubil izvidniška vozila AMX-10 RC oziroma tako imenovane lahke tanke.

Dan pozneje sta se ameriški predsednik Joe Biden in nemški kancler Olaf Scholz po telefonu dogovorila, da bosta njuni državi Ukrajini dobavili močno oborožena bojna vozila bradley oz. marder. Obe državi nameravata ukrajinske sile tudi usposobiti za njihovo uporabo.

Poljska in Finska, katerih vojski uporabljata tanke Leopard 2, sta izrazili pripravljenost do pošiljanja teh v Ukrajino, a mora Nemčija kot država proizvajalka takšno potezo odobriti, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.

Sovodja Scholzevih socialdemokratov Lars Klingbeil je v sobotnem televizijskem intervjuju izrazil zadržke pred pošiljanjem leopardov v Ukrajino. Pri tem je posebej izpostavil javno izražena stališča ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki vojno v Ukrajini redno opisuje kot konflikt med Rusijo in celotnim Zahodom.

“V tem oziru je prav, da Američani, Francozi, ampak tudi nemška zvezna vlada, vedno znova pretehtamo našo vpletenost v tej vojni,” je še dejal Klingbeil.

Podobno stališče je v ponedeljek ponovil Scholz, ki je poudaril, da Nemčija glede dobav orožja ne bo ravnala lastnoročno. “Karkoli drugega bi bilo neodgovorno v tako nevarni situaciji,” je povedal kancler.

V ponedeljek so viri blizu britanskega obrambnega ministrstva za tiskovno agencijo PA potrdili, da potekajo pogovori med vladama v Londonu in Kijevu o dobavi tankov britanske izdelave Challenger 2. Datum morebitnih dobav še ni jasen, bi pa takšna poteza odprla vrata za pošiljke tankov iz evropskih držav in ZDA.

Kot danes poroča bruseljski Politico, je Kijev prosil za tanke tudi v Parizu, a naj bi bila francoska vojska zadržana do pošiljanja svojih leclercov na bojišča. Je pa njihov vir potrdil, da je Francija s tanki domače izdelave pripravljena kompenzirati tiste države, ki bi bile pripravljene Ukrajini donirati nemške leoparde.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar