Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval ruske vojake, naj "zbežijo in se rešijo", potem ko so njegove sile začele ofenzivo v bližini mesta Herson. Dejal je, da Ukrajina zavzema nazaj svoje ozemlje, čeprav je Rusija sporočila, da je bil napad neuspešen. Ruska stran je medtem ukrajinsko vojsko znova obtožila obstreljevanja nuklearke v Zaporožju.
Ukrajinska ofenziva na jugu se je začela po več tednih brezizhodnega stanja v vojni, v kateri je bilo ubitih na tisoče ljudi, več milijonov se jih je razselilo, uničena so bila mesta, zaradi gospodarskih sankcij brez primere pa se svet spopada tudi z energetsko in prehransko krizo, piše Reuters.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem nočnem nagovoru pozno v ponedeljek obljubil, da bodo ukrajinske enote rusko vojsko pregnale do meje. “Če želijo preživeti, je čas, da pobegnejo. Pojdite domov, Ukrajina si jemlje nazaj svoje,” je dejal Zelenski. Višji svetovalec ukrajinskega predsednika je ob komentiranju ofenzive v regiji Herson dejal, da je bila ruska obramba “prebita v nekaj urah”.
Ukrajinske sile so obstreljevale trajekte, s katerimi Rusija oskrbuje območje na zahodnem bregu reke Dneper v regiji Herson, je dodal Zelenski. Generalštab ukrajinske vojske je v torek zgodaj zjutraj sicer poročal o spopadih v različnih delih države, a ne o ofenzivi v Hersonu.
Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ukrajinske enote poskušale izvesti ofenzivo v regijah Mikolajev in Herson, vendar so pri tem utrpele veliko žrtev. Ob tem je dodalo, da je bil “sovražnikov poskus ofenzive neuspešen”. Pri ruskem obstreljevanju pristaniškega mesta Mikolajev, ki je kljub večkratnemu ruskemu bombardiranju ostalo v ukrajinskih rokah, sta bili ubiti najmanj dve osebi, okoli 24 je bilo ranjenih, uničenih pa je bilo več domov, so sporočile mestne oblasti.
Konflikt, ki je največji napad na evropsko državo po letu 1945, se je prevesil v izčrpavajočo vojno, predvsem na jugu in vzhodu. Zaznamujejo jo obstreljevanje in letalski napadi.
Ukrajinsko južno poveljstvo je sporočilo, da so njegove enote začele ofenzivne akcije v več smereh, tudi v regiji Herson severno od polotoka Krim, ki ga je Rusija leta 2014 priključila Ukrajini, še piše Reuters. V zadnjem tednu je Ukrajina “napadla več kot deset objektov in nedvomno oslabila sovražnika”, je navedla tiskovna predstavnica poveljstva, ki ni želela navesti podrobnosti o ofenzivi, dejala je le, da ruske sile na jugu ostajajo precej trdne.
V današnjem ruskem obstreljevanju drugega največjega ukrajinskega mesta Harkov je medtem umrlo najmanj pet ljudi, še vsaj sedem pa jih je bilo ranjenih, so prek Telegrama sporočile tamkajšnje oblasti. Guverner regije Oleg Sinegubov je prebivalce pozval, naj ostanejo v zakloniščih.
Moskva vse težje najde nove vojake za bojevanje v Ukrajini, pa so v ponedeljek po navedbah AFP sporočili iz Pentagona. Po besedah neimenovanega visokega obrambnega uradnika ZDA naj bi Rusija nove vojake rekrutirala celo iz zaporov, številni novinci pa naj bi bili starejši, v slabi kondiciji in premalo usposobljeni.
Ruski predsednik Vladimir Putin je minuli četrtek sicer napovedal, da bo Rusija od januarja prihodnje leto naprej povečala število vojakov za približno 10 odstotkov, in sicer na 1,15 milijona. Po oceni Pentagona “ta prizadevanja verjetno ne bodo uspešna, saj Rusija v preteklosti ni izpolnjevala ciljev glede osebja in števila pripadnikov”. Že pred invazijo na Ukrajino naj bi Moskvi manjkalo 150.000 vojakov do zastavljenega cilja milijon pripadnikov.
Ruska stran Kijev znova obtožuje obstreljevanja nuklearke v Zaporožju
Ruska stran je ukrajinsko vojsko medtem danes znova obtožila obstreljevanja nuklearke v Zaporožju in menila, da želi Kijev na ta način onemogočiti delovanje ekipe Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA). V bližini skladišča za izrabljene gorivne elemente sta odjeknili dve eksploziji, je sporočila vojaška uprava, ki jo je Rusija nastavila v mestu Enerhodar, in za napad obtožila Kijev. Po navedbah ruskih predstavnikov se obstreljevanje še vedno nadaljuje.
Misija IAEA
Jedrska elektrarna v Zaporožju na jugu Ukrajine, ki so jo marca zavzele ruske enote, vendar jo še vedno upravlja ukrajinsko osebje, je že dlje časa vroča točka in predmet medsebojnega obtoževanja, o tem, kdo je kriv za obstreljevanje v okolici. V objekt, ki je največja jedrska elektrarna v Evropi, se je včeraj odpravila misija Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), ki naj bi še ta teden pregledala in ocenila morebitno škodo.
Misija pod vodstvom IAEA Rafaela Grossija bo ocenila delovne razmere in preverila varovalne sisteme, je sporočila organizacija s sedežem na Dunaju. Prav tako bo “izvajala nujne nadzorne dejavnosti”. Visoki ruski diplomat upa, da bo misija razblinila napačne predstave o domnevno slabem stanju elektrarne. Kremelj je poudaril, da je misija IAEA nujna, in pozval mednarodno skupnost, naj ta pritisne na Ukrajino, da zmanjša vojaške napetosti v elektrarni. Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo še, da mora misija svoje delo opraviti na politično nevtralen način. Združeni narodi, ZDA in Ukrajina so pozvali k umiku vojaške opreme in osebja iz kompleksa, da bi zagotovili, da ta ne bo tarča.
Zelenski se je danes v Kijevu sicer sestal z ekipo strokovnjakov IAEA pred njenim dolgo pričakovanim obiskom nuklearke v Zaporožju. Pri tem je ponovno pozval k takojšnji demilitarizaciji območja elektrarne in njenemu prenosu nazaj pod nadzor Ukrajine. “Želimo, da ekipa IAEA doseže elektrarno in stori vse, kar je mogoče, da bi se izognili nevarnosti jedrske nesreče,” je dejal Zelenski in hkrati dogajanje v elektrarni in njeni okolici označil za eno najpomembnejših varnostnih vprašanj za Ukrajino in svet. Ponovno je pozval k takojšnji demilitarizaciji območja elektrarne in njenemu prenosu nazaj pod ukrajinski državni nadzor, saj bi le tako lahko izključili vsa jedrska tveganja.
Obrambni ministri podprli pripravo misije EU za urjenje ukrajinskih vojakov
Obrambni ministri držav članic EU so se danes na neformalnem zasedanju v Pragi strinjali, da se sproži potrebne priprave za vzpostavitev misije EU za urjenje ukrajinske vojske, je sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.
“Soglasno smo se strinjali, da EU ostaja enotna v podpori Ukrajini. Članice ostajajo pripravljene pomagati, dokler bo treba in kolikor bo treba,” je po zasedanju obrambnih ministrov povedal Borrell.
Ob tem je poudaril, da ne gre zgolj za vojaško opremo, ampak tudi vodenje vojne, urjenje vojakov in vojaške strukture. Pojasnil je, da države članice že urijo ukrajinske vojake, a je treba zagotoviti večjo usklajenost teh naporov.
“Vse članice se strinjajo, da se sproži potrebne priprave za vzpostavitev vojaške podporne misije za Ukrajino,” je dejal visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko.
Dodal je, da ne gre za odločitev, saj je bilo današnje zasedanje neformalne narave. Vendar pa so ministri podprli začetek priprav, da bi določili pravni in operativni vidik misije. Na podlagi tega bi lahko pripravili koncept kriznega upravljanja, ki pa bi omogočil dokončno odločitev o vzpostavitvi misije urjenja, je povedal Borrell. Zavzel se je za hitro in ambiciozno delovanje pri tem.
Ukrajinski minister za obrambo Oleksij Reznikov, ki je sodeloval prek videopovezave, je na srečanju po Borrellovih besedah predstavil seznam aktivnosti urjenja na različnih ravneh na kratki, srednji in dolgi rok.
Pri nekaterih aktivnostih bi bilo bolje, če bi urjenje potekalo pod vodstvom misije EU, v okviru katere bi zbrali najboljše zmogljivosti posameznih držav članic, je prepričan Borrell. Pri tem je omenil urjenje vodstvenih struktur vojske, organizacijo logistike, zdravstveno oskrbo vojakov, pa tudi zaščito pred jedrskimi, biološkimi in kemičnimi grožnjami.
Z vojno v Ukrajini je povezana tudi razprava o skupnih nakupih orožja, s katerimi bi se okrepile tudi zmogljivosti evropske obrambne industrije.
“Vsi ministri se zavedajo, da sprejemamo zgodovinska in konkretna dejanja, da bi se povečanje naložb za obrambo poznalo tudi v bolj učinkovitem trošenju. Ne gre namreč zgolj za to, da se troši več, ampak tudi bolje. Skupno naročanje opreme pa omogoča ravno to,” je menil visoki zunanjepolitični predstavnik EU.
Zasedanja v Pragi se je udeležil tudi slovenski obrambni minister Marjan Šarec, ki je, kot so sporočili z Morsa, predlog glede morebitne nove vojaške podporne misije EU za Ukrajino pozdravil, hkrati pa poudaril, da sta pred sprejetjem odločitve potrebna “temeljit premislek in poglobljena razprava”.
Šarec je sicer napovedal nadaljevanje pomoči in podpore Ukrajini ter poudaril, da se Slovenija tudi v prihodnje zavezuje tesno sodelovati v okviru aktivnosti EU, Nata in Združenih narodov v podporo Ukrajini in tudi stabilnosti v regiji Zahodnega Balkana.
Slovenski minister je obenem izpostavil pomen stabilnosti in varnosti na Zahodnem Balkanu. Opozoril je na posledice vojne v Ukrajini za to regijo in se ob tem dotaknil operacije EU Althea v BiH, ki ji novembra poteče mandat. Operacija Althea s svojim mandatom ostaja eden izmed stebrov stabilnosti v regiji, zato moramo narediti vse, da regija ostane varna, je poudaril.
Ministri so poleg tega govorili še o analizi vrzeli v naložbah v obrambo, ki so jo pripravili v Bruslju, ter o zagotavljanju skupnega koherentnega pristopa za krepitev obrambne industrije držav članic. Šarec je ob tem izpostavil pomen komplementarnosti teh naporov z Natom ter sodelovanja srednjih in malih podjetij pri krepitvi obrambne industrije EU.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje