Štrukelj: Nova vlada bo morala takoj sprejeti zahtevne odločitve

Slovenija 25. Apr. 202207:53 > 20:201 komentar
Delite:
Branimir Štrukelj
Foto: Saša Despot/BOBO

Zmagovalca volitev čakajo stavkovne zahteve vzgojiteljev, učiteljev, medicinskih sester in negovalcev. Zdravniki trdijo, da je edina možnost takšna plačna reforma, ki bi pomenila konec enotnega plačnega sistema. V vladnih predalih je tudi več kot milijardo evrov težav predlog sindikatov, a morda celo to ne bo dovolj.

Sindikati javnega sektorja novo vlado pričakujejo z velikimi zahtevami. Stavki v vzgoji in izobraževanju ter v zdravstveni negi in socialnem delu sta odprti, a sta bili pred volitvami “mirujoči”. V vladnih predalih so osnutek zakona za izstop zdravstvenih delavcev iz enotnega plačnega sistema ter dve zahtevi skupin sindikatov, ki bi pomenili več kot milijardo evrov dodatnih letnih stroškov za plače.

“Nova vlada bo morala takoj sprejeti zahtevne odločitve,” napoveduje Branimir Štrukelj, generalni tajnik Sindikata vzgoje in izobraževanja (Sviz) ter predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS). “Morali se bodo odločiti, ali bodo sprejeli ali zavrnili zahteve zdravnikov za izstop iz plačnega sistema. Odločiti se morajo, ali bodo plačni sistem popravljali ali delali na novo,” našteva Štrukelj.

Ob tem poudari, da ni znano, kaj o teh vprašanjih meni Gibanje Svoboda, ki bo najmočnejša stranka nove vlade. “Podali so samo zelo splošna stališča, iz katerih lahko sklepamo samo, da niso sovražni do javnih uslužbencev in njihovih zahtev,” pravi Štrukelj.

Konrad Kuštrin, Fides
Foto : Borut Živulović /Bobo

Fides: Rešitev je v predalu ministra za zdravje

Iz zdravniškega sindikata Fides, ki ga vodi Konrad Kuštrin, so nam sporočili, da vztrajajo pri sprejetju osnutka zakona o plačah v zdravstvu. “Rešitev nagrajevanja z novim sistemskim zakonom za področje zdravstva tiči v predalu ministra za zdravje,” so zapisali v odgovoru. Ta bi prinesel izstop zdravstvenih delavcev iz enotnega sistema plač v javnem sektorju oziroma svobodnejša plačna pogajanja zdravnikov in vlade. Osnutek je Fides lani jeseni uskladil s takratnim državnim sekretarjem na ministrstvu za zdravje Robertom Cugljem, vendar ga zdravstveni minister Janez Poklukar ni želel poslati v vladno obravnavo. Poznejši poskus dviga zdravniških plač pa je razveljavilo ustavno sodišče.

Stranke so v predvolilni kampanji po mnenju Fidesa obljubljale samo parcialne rešitve, ki so se že večkrat izkazale kot neučinkovite. Takšne rešitve bi pomenile, da se bodo nadaljevali odhodi najboljših in najmlajših zdravnikov iz javnih zavodov, so opozorili. Hkrati vztrajanje pri enotnem plačnem sistemu “neizogibno vodi v paralelni sistem zdravstva, ki gre v smeri privatizacije in koncesionarstva”, so še dodali.

Kmalu zaključek stavk?

Zelo hitro se bo morala vlada soočiti tudi z odprtima stavkama v vzgoji in izobraževanju ter v zdravstvu. Te odločitve se na prvi pogled ne zdijo tako težke. Predstavniki medicinskih sester in negovalcev so lani jeseni z vlado že sklenili dogovor o večini delovnih mest, odprtih pa je ostalo še nekaj sindikalnih zahtev, o katerih se vlada ni želela pogajati.

Stavka
Foto : Žiga Živulović jr./Bobo

S sindikati v vzgoji in izobraževanju se aktualna vlada ni želela pogajati, Sviz pa je pred nekaj tedni vse stranke, ki so kandidirale na volitvah, pozval, da se opredelijo do stavkovnih zahtev. Glede na odgovor Gibanja Svoboda Štrukelj pričakuje, da z uresničitvijo stavkovnih zahtev ne bo večjih težav.

Socialni sporazum vseh partnerjev?

S plačnim sistemom pa so nezadovoljni tudi številni sindikati, ki niso v stavkah, opozarja Jakob Počivavšek, predsednik konfederacije sindikatov Pergam. “Že eno leto ni bilo nobenih vsebinskih pogajanj z vlado,” poudari. Zato Počivavšek pričakuje predvsem ponovno vzpostavitev socialnega dialoga znotraj ekonomsko-socialnega sveta. “Tu se morajo odvijati pogovori o ključnih vprašanjih,” dodaja.

Jakob Počivavšek
Foto : Žiga Živulović jr. /BOBO

Štukelj pa poziva zmagovalca volitev, naj poskusi s socialnimi partnerji skleniti socialni sporazum o ključnih družbenih vprašanjih.

Zahteva, težka milijardo evrov

Poleg že omenjenih je v vladnih predalih še nekaj zelo obsežnih sindikalnih zahtev. Pogajalski skupini za javni sektor sta namreč lani vladi poslali vsaka predloga, ki bi po oceni vladi pomenila dvig letnih stroškov dela v javnem sektorju za 650 milijonov evrov oziroma za milijardo evrov.

Oba predloga izhajata iz iskanja rešitve za anomalijo, zaradi katere je prvih 23 plačnih razredov v javnem sektorju pod minimalno plačo. Ena od sindikalnih pogajalskih skupin je predlagala za javne uslužbence, ki so v najnižjem plačnem razredu, da se osnovna plača poviša za 372 evrov bruto mesečno. S tem bi osnovne plače najslabše plačanih javnih uslužbencev dosegle znesek minimalne plače. Nato bi se po predlogu sindikatov tudi vsem ostalim javnim uslužbencem plača dvignila za enak znesek.

Ta predlog bi po oceni ministrstva za javno upravo prinesel za milijardo evrov oziroma za petino višje letne izdatke za plače v javnem sektorju. Nato pa so sindikati zahtevanemu znesku povečanja osnovne mesečne bruto plače dodali 50 evrov, tako da zdaj znaša 422 evrov. Z začetkom leta se je namreč za tak znesek, torej 50 evrov, zvišala minimalna plača v državi.

Podobna situacija pred štirimi leti

Tudi po prejšnjih državnozborskih volitvah so bila pogajanja o plačah v javnem sektorju ena od prvih zahtevnejših nalog vlade. V nekaj mesecih so sklenili dogovor, ki je pomenil dodatnih 309 milijonov evrov na leto za plače, je med tokratno volilno kampanjo večkrat povedal predsednik LMŠ Marjan Šarec, ki je bil takrat premier.

Vendar se zdijo zdaj razmere zahtevnejše. Aktualne sindikalne zahteve so precej večje od takratnih in takrat zdravniki niso tako odločno pozivali k plačni reformi.

Komentari

Vaš komentar