Kaj je pljučna kuga in kako nevarna je?

28-letna raziskovalka na ruskem inštitutu, namenjenem preučevanju kuge in nevarnih povzročiteljev bolezni, je umrla zaradi pljučnice "neznanega izvora". Ruski mediji so poročali o tem, da naj bi se okužila s pljučno kugo, ko se ji je med delom po nesreči razbila epruveta.

Irkurski raziskovalni inštitut za boj proti kugi, kjer je delala, deluje v Sibiriji. V karanteni je skoraj 200 oseb, ki bi lahko bili v stiku z umrlo. Rospotrebnadzor, ruska agencija za nadzor nalezljivih bolezni, navedb o tem, da je šlo za pljučno kugo, sicer ni potrdila.

Svetovna zdravstvena organizacija je sporočila, da je v stiku z ruskimi zdravstvenimi oblastmi, da bi preverila, kaj se je zgodilo. Po trenutni oceni je tveganje za javno zdravje sicer nizko.

Kaj je pljučna kuga

Pljučna kuga je redka in smrtonosna okužba pljuč, ki jo povzroča Yersinia pestis. Obstajajo še druge oblike kuge, ki jih povzroča ta bakterija, in prizadenejo različne dele telesa.

Najpogostejša je bubonska kuga, ki nastopi nenadno z visoko vročino, mrzlico, splošno šibkostjo in glavobolom. V nekaj urah se pojavijo izjemno povečane in boleče področne bezgavke – najpogosteje v pazduhah, dimljah ali na vratu, navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Septična kuga lahko nastane brez primarnega buba, pogosteje pa je Y. pestis prisotna v krvi v kasnejših fazah bubonske kuge. Bakterijski endotoksin povzroči strjevanje krvi znotraj žile, nastopi tromboza in s tem zamašitev drobnih žil, kar lahko privede do propada tkiv in gangrene, lahko so potrebne tudi amputacije. Pri majhnem odstotku obolelih se pojavlja meningitis. Prihaja tudi do krvavitev v kožo – nastanka izpuščaja/petehij (drobnih, pikčastih podkožnih krvavitev). Brez zdravljenja je septična kuga skoraj vedno usodna, poudarja NIJZ.

Prenos in simptomi pljučne kuge

Pljučna kuga je edina oblika te bakterijske okužbe, ki se prenaša neposredno s človeka na človeka. Prenašajo jo delci iz dihal, ko oseba kašlja ali kiha. Prenesejo jo lahko tudi kapljice okuženih živali.

Pri pljučni obliki kuge se delci naselijo v pljučih in lahko povzročijo hudo pljučnico, kar oteži dihanje. Simptomi se lahko pojavijo že v 24 urah po okužbi. Vključujejo tudi vročino, mrzlico, glavobol, bolečine v telesu, omotico, oslabelost, utrujenost, slabost, bruhanje in drisko, navaja CNN.

Brez zdravljenja je smrtnost blizu 100-odstotna. Cepljenja proti kugi WHO ne priporoča z izjemo visoko ogroženih skupin, kot je laboratorijsko osebje, ki je izpostavljeno okužbi.

Kuga na skoraj vseh celinah

Kuga, ki je bila v 14. stoletju znana kot "črna smrt", je v Evropi terjala več kot 50 milijonov življenj. Čeprav je zaradi antibiotikov postala obvladljiva, je še vedno prisotna na vseh celinah razen v Oceaniji, navaja CNN.

Po podatkih WHO se je večina primerov okužbe pri ljudeh od devetdesetih let prejšnjega stoletja naprej pojavila v Afriki. V ZDA so smrtni primer zaradi pljučne kuge zabeležili julija lani. Mladi moški naj bi se okužil po stiku z bolnimi mačkami, navaja CNN, čeprav ni zbolel nihče drug, ki je bil v stiku s temi živalmi.

Na srečo lahko kugo hitro diagnosticirajo, prav tako pa so antibiotiki učinkoviti.