Na UKC Ljubljana kožne rake zdravijo z novo metodo, ki je skoraj 100-odstotno uspešna

"Običajno se je včasih operiralo tako, da se je sprememba izrezala, rano zašilo in preparat poslalo pod mikroskop, da se je v patološkem laboratoriju pogledalo, ali tumor sega v rob ali ne," je prejšnjo metodo zdravljenja kožnih rakov opisala predstojnica dermatovenerološke klinike Tanja Planinšek Ručigaj.

V ZDA so pred nekaj desetletji začeli uporabljati novo metodo, po kateri bolniku odstranjeno tkivo takoj pobarvajo in v histološkem laboratoriju pregledajo, če je rob še pozitiven. Šele, ko so vsi robovi negativni, torej ne vsebujejo tumorskih celic, bolniku rano zašijejo, kar pomeni, da ni potrebnih večkratnih obiskov pacienta, zmanjša pa se tudi možnost, da bi se rak širil, je pojasnila.

Uspešnost popolne odstranitve kožnih tumorjev s to metodo je 99,6-odstotna. Še posebej je metoda dobrodošla za rake, ki so na prehodih kože v sluznico. Poseg sicer traja enako dolgo kot z uporabo drugih metod, bolnik med analizo počaka na rezultate, cel poseg pa je končan v nekaj urah, je dejala Planinšek Ručigaj.

"Prej se je izrezalo zelo veliko tkiva okrog, da so bili kirurgi sigurni, da so vse odstranili, čeravno to mnogokrat ni bilo tako," je dejala. Tako bodo metodo uporabljali za mesta, kjer je kože malo, to so na primer glava in okončine, na trupu bo operacija izvedena s klasično metodo. Za to operacijo čakalne dobe niso dolge, bolnik je večinoma operiran v roku enega meseca, medtem ko se pri kirurgih, ki opravljajo klasično metodo, čaka tudi pol leta ali več.

Metodo so v Ljubljani prvič začeli uporabljati pred tremi leti, ko so operirali šest bolnikov, v lanskem letu so jih operirali 37, danes pa so izvedli 70. operacijo.

"Načrtujemo, da bomo operacijo letno izvedli na med 600 in 700 pacientih," je povedal specialist dermatovenerologije in Mohsove kirurgije Aleksandar L. Krunić, ki je pred prihodom v UKC Ljubljana akreditacijo za opravljanje te metode pridobil v Chicagu. Želijo si, da bi center akreditirali po tej ameriški metodi, s čimer bi bila Ljubljana edino mesto z akreditacijo v Evropi, je poudaril Krunić.

Laboratorij mora biti v neposredni bližini ambulante

Za izvajanje posega zdaj delujejo laboratorij in tim, zaenkrat tudi dve operacijski sobi, Krunić pa je napovedal tudi kasnejše širitve. "Zelo sem vesel, da smo uspeli in imamo tudi tim mladih zdravnikov, ki jih učimo, tako da bomo imeli v kakšnem letu ali dveh še enega ali dva zdravnika, ki sta izučena," je povedal Krunić.

Lokacija akreditiranega laboratorija je predpogoj izvajanja te metode, nahajati se mora v neposredni bližini kirurške ambulante. Dermatovenerološka klinika je tako ena od redkih ustanov v Evropi in svetu, ki ima oboje združeno v eni ustanovi in stavbi.

"To omogoča ne le hiter transport samih vzorcev, ampak tudi možnost Mohsovega kirurga, da kadarkoli sam ali skupaj s patologom dobi vzorec in dobi lasten vpogled v tumorsko tkivo oziroma lokacijo in smer, v kateri je treba rezati, in tudi nek lasten občutek, koliko tega tkiva je treba v naslednjem koraku odstraniti," je pojasnila namestnica vodje histopatološkega laboratorija dermatovenerološke klinike Violeta Hosta.