9 vprašanj in odgovorov o embargu na rusko nafto, ki je začel veljati danes

Gospodarstvo 04. Dec 202210:01 > 05. Dec 2022 09:1011 komentarjev
Rusija, embargo na nafto
Foto: Profimedia

V veljavo stopa do zdaj najstrožji ukrep Evropske komisije zoper Rusijo zaradi vojaškega napada na Ukrajino: od danes je prepovedan uvoz večine ruske surove nafte v Evropsko unijo (EU). Prihaja tudi v petek dogovorjena cenovna kapica na rusko nafto. Čeprav Slovenija surove nafte ne kupuje, saj nimamo svojih rafinerij, bomo ob morebitnih pretresih, ki bi jih prinesli ukrepi zoper eno od največjih svetovnih izvoznic nafte, seveda to čutili tudi mi.

V šestem paketu sankcij Evropske komisije proti Rusiji, sprejetem 3. junija letos, je tudi embargo oziroma prepoved uvoza ruske nafte v EU. Dokument določa šestmesečno prehodno obdobje za uvoz surove nafte, ki se izteče danes, in osemmesečno za uvoz naftnih derivatov. V začetku februarja torej na seznam prepovednih artiklov romajo še ruski naftni derivati.

Odgovarjamo na vprašanja, kaj to pomeni.

1. Kaj točno se zgodi?

V veljavo stopa prepoved uvoza za surovo nafto ruskega porekla, ki v EU prihaja po morju, ne pa tudi za tisto, ki priteče po naftovodu Družba do Madžarske in Slovaške. Prepoved bo tako veljala za 90 odstotkov vseh uvoženih količin.

Slovenija ruske surove nafte ne uvaža, saj nima nobene rafinerije. Naš trgovec Petrol pa uvaža ruske nafte derivate, ki bodo prepovedani od februarja dalje (več na koncu članka) – a to ne pomeni, da morebitnih turbulenc na naftnem trgu Slovenija ne bi občutila.

2. Kako močno je EU odvisna od ruske nafte?

V preteklih letih so ruska surova nafta in vsi derivati (dizel, kurilno olje) predstavljali 30 odstotkov vseh dobav v EU. Po februarskem začetku vojne v Ukrajini in kasnejšem dogovoru o embargu so se količine začele zmanjševati. Uvoz surove nafte se je s predvojnih 2,5 milijona sodov dnevno do letošnjega oktobra zmanjšal na 1,4 milijona sodov dnevno (torej za slabo polovico).

Večino so zamenjale dobave iz ZDA in Norveške, poroča Mednarodna agencija za energijo (IEA). Nekatere države proizvajalke nafte so povečale črpanje, prišlo pa je tudi do delnega prestrukturiranja dobavnih tokov: tako je Reuters poročal, da so se dobave iraške nafte v EU v drugem letošnjem polletju povečale za več kot 20 odstotkov, saj Irak zaradi povečane ponudbe ruske nafte v Aziji tam izgublja kupce.

“Odvisnost Evrope od ruskega goriva se je sicer zmanjšala, a še vedno je Rusija največji dobavitelj evropski celini,” pravi analitik Tilen Šarlah.

Spodnji graf inštituta Bruegel prikazuje tokove nafte iz Rusije v EU, ki kažejo na zmanjšanje dobav:

3. Kako se je Evropa pripravila?

V dneh pred uvedbo prepovedi po Evropi ni bilo čutiti posebne zaskrbljenosti. Reuters je nedavno poročal, da imajo evropske rafinerije celo presežne količine surove nafte, deloma zato, ker so se pred embargom dobro založile, deloma pa tudi zaradi stavk (denimo v francoskih rafinerijah), ki so upočasnile proizvodnjo.

Države so v mesecih po sprejetju embarga povečale tudi zaloge dizla, ki je v Evropi pomemben energent za osebne avtomobile in tovorni promet. “EU članice so v zadnjih mesecih izrazito povečevale uvoz dizla in si kopičile zaloge, ki bodo vsaj malo ublažile prihajajoč izpad nabavnega vira,” pravi Šarlah.

Podatki kažejo, da so povečevale tudi nabave ruskega energenta. “Količine dizelskega goriva v Rusiji, namenjene območju skladiščenja Amsterdam-Rotterdam-Antwerpen (ARA), so se recimo samo od 1. do 12. novembra povečale na 215 tisoč sodov, kar je za 126 odstotkov več kot v oktobru,” razlaga sogovornik.

Petrol
Denis Sadiković/N1

Naš največji naftni trgovec Petrol surove nafte iz Rusije ne uvaža, je pa junija pojasnjeval, da uvozi okoli sedem odstotkov dizla in kurilnega olja ruskega izvora, ruskega bencina ne uvažajo. Takrat so dejali, da so do konca leta po njihovi oceni ruske količine nadomestljive. Embargo na derivate začne veljati s februarjem.

4. Kaj torej pričakovati v prihodnjih tednih?

Z gospodarskega ministrstva v petek nismo dobili odgovora, kaj pričakujejo, prav tako nam nista odgovorila Petrol in Mol Slovenija. Šarlah ne izključuje kratkoročnih cenovnih šokov, saj bo embargo zmanjšal ponudbo nafte za evropski trg in terjal vzpostavitev alternativnih dobavnih poti. “Uveljavitev teh nabavnih virov lahko vodi v kratkoročen destrukt ponudbe na evropskih tleh, ki bi se poznal v zvišanju cene,” pravi sogovornik. To bi pomenilo tudi nove inflacijske pritiske.

5. Kaj se lahko zgodi na daljši rok?

Če pogledamo številke, je jasno, da bo morala Evropa (razen, če drastično zmanjša porabo dizla) dolgoročno najti nadomestnega dobavitelja. Kot v zadnjem poročilu navaja IEA, bo preostalih 1,4 milijona sodov surove nafte, kolikor jih zdaj še uvozi iz Rusije, lahko nadomestila z uvozom dodatnih 300 tisoč sodov dnevno iz ZDA ter še 400 tisoč iz Kazahstana. Tudi Norveška v zadnjem kvartalu po poročanju tujih medijev načrtuje povečanje proizvodnje za 220 tisoč sodov dnevno. Po oceni IEA pa brez dodatnih dobav z Bližnjega vzhoda in Južne Amerike ne bo šlo.

Zato je Zahod z razočaranjem sprejel odločitev skupine proizvajalk nafte (Opec+) iz začetka oktobra o največjem zmanjšanju dnevnega črpanja nafte od vrhunca pandemije koronavirusa v letu 2020. Danes se proizvajalke na Dunaju pogovarjajo o prihodnjih načrtih glede črpanja. Zmanjšana ponudba nafte na globalnem trgu lahko povzroči krč, a na drugi strani signali upočasnjevanja največjih gospodarstev (denimo kitajskega) kažejo, da bi se lahko zmanjšalo tudi povpraševanje.

Tanker
Vassilis Triandafyllou/File Photo/REUTERS

EU in Velika Britanija sta v okviru sankcij proti Rusiji sprejeli tudi prepoved sklepanja zavarovanj za ladje, ki prevažajo rusko nafto. EU in Velika Britanija pa pokrivata 90 odstotkov globalnega trga ladijskih zavarovanj – če bi se prepoved za ruske ladje uresničila, bi to vsaj kratkoročno onemogočilo transport ruske nafte po svetu (vsi tankerji z rusko nafto bi obstali).

6. Če prepovedujemo rusko nafto, zakaj hkrati uvajamo cenovno kapico?

V EU je ruska nafta od danes prepovedana (z izjemo tiste, ki priteče po naftovodu), zato na prvi pogled ni jasno, zakaj se pogovarjamo tudi o cenovni kapici za rusko nafto. Razlog je v tem, da sta EU in Velika Britanija v okviru sankcij proti Rusiji sprejeli tudi prepoved sklepanja zavarovanj za ladje, ki prevažajo rusko nafto. EU in Velika Britanija pa pokrivata 90 odstotkov globalnega trga ladijskih zavarovanj – če bi se prepoved za ruske ladje uresničila, bi to vsaj kratkoročno onemogočilo transport ruske nafte po svetu (vsi tankerji z rusko nafto bi obstali).

Ker bi to povzročilo velik globalni krč, so ZDA predlagale, da bi države G7 za dobave ruske nafte uvedle cenovno kapico – s to bi se z rusko nafto še trgovalo, a po nižji ceni. Reuters je v petek poročal, da so države EU podprle idejo o kapici pri 60 dolarjih. Kapica se lahko spreminja, naj bi pa ostala pet odstotkov pod tržno ceno. Trenutno je cena ruske nafte okoli 64 dolarjev, zato se na prvi pogled zdi, da to za Rusijo ne bo pretirana težava. A Šarlah pojasni, zakaj. “Ta kapica je tako visoka, ker bi v primeru izpada ruske nafte lahko prišlo do porasta cen nafte na mednarodnih trgih nad 100 dolarjev na sod.”

Kakšna je podpora kapici zunaj EU in ZDA, predvsem v Indiji in na Kitajskem, ki sta v zadnjih mesecih kupovali večje količine ruske nafte, še ni povsem jasno. Rusi pravijo, da po ceni, nižji od borzne, ne bodo prodajali in da z državami, ki bodo uvedle kapico, ne bodo sodelovali.

7. Kako bi se lahko Rusija odzvala?

Nekateri analitiki menijo, da bi se lahko Rusija na embargo in kapico odzvala s prekinitvijo preostalih dobav zemeljskega plina Evropi. Slovenski Geoplin od Gazproma še dobiva nekaj plina, a precej manj kot v lanskem letu. Po nekaterih ocenah gre za manj kot 30 odstotkov količin. Slovenski trgovec je prejšnji teden Gazpromu poslal škodni zahtevek, takrat pa sporočil, da Slovenija lahko brez posledic prenese popoln odklop od ruskega plina – pod pogojem, da evropski plinski trg ostane likviden, kar bi Geoplinu omogočilo, da količine nadomesti z nakupi na borzi.

Geoplin
Žiga Živulović jr./BOBO

Nekateri analitiki menijo, da bi se lahko Rusija na embargo in kapico odzvala s prekinitvijo preostalih dobav zemeljskega plina Evropi.

8. Ali bo embargo ‘bolel’ Ruse?

Dejstvo je, da Rusija zaradi zmanjšane prodaje v EU nafto preusmerja drugam, predvsem na Kitajsko, v Indijo in Turčijo. Ocene, ali sankcije učinkujejo, so zato različne: nekateri menijo, da je Rusija našla alternative, po nekaterih ocenah naj bi našla celo obvod in nafto še naprej prodajala tudi v EU (prek Turčije). Vendarle pa zagovorniki sankcij opozarjajo, da Rusija nafto prodaja po precej nižjih cenah (graf spodaj) ter z višjimi stroški – torej pod črto z manjšimi dobički.

Ameriška finančna ministrica Janet Yellen ocenjuje, da bosta embargo in kapica nadalje ošibila prihodke, ki jih režim Vladimirja Putina uporablja za financiranje “brutalne invazije”. Po njeni oceni se rusko gospodarstvo že krči in proračun manjša, zato pričakuje takojšen učinek kapice in zmanjšanja pomembnega vira prihodkov.

Ruska nafta se vse od začetka vojne prodaja po nižji ceni kot nafta brent, v zadnjih dneh se je po poročanju Reutersa razlika začela povečevati, ker je ruska nafta zaradi strahu kupcev pred višjimi stroški ladijskih prevozov manj zaželena.

Statistic: Difference between Urals and and Brent oil price from December 31, 2021 to November 25, 2022 (in U.S. dollars per barrel) | Statista
Find more statistics at Statista

9. Kaj se zgodi februarja?

Nekateri močnejše učinke sankcij pričakujejo po 5. februarju, ko v veljavo stopi embargo na ruske naftne derivate (denimo dizelsko gorivo). Po podatkih IAE bo do takrat Evropa morala nadomestiti dodaten milijon sodov dizla ter kurilnega olja dnevno.

Naš največji naftni trgovec Petrol je junija pojasnjeval, da uvozi okoli sedem odstotkov dizla in kurilnega olja ruskega izvora, ruskega bencina ne uvažajo. Takrat so dejali, da so do konca leta po njihovi oceni ruske količine nadomestljive. Tokrat na naša vprašanja niso odgovorili. So pa v junijskem odzivu na embargo za N1 ocenili tudi, da bi lahko embargo vodil v zmanjševanje rafinerijskih kapacitet, s tem pa na zmanjšanje ponudbe naftnih proizvodov v Evropi – in pritisk na cene.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar