Prodajalci imajo danes v avtomobilskih salonih na voljo večjo zalogo vozil, saj je njihova dobava po covidni krizi znova stekla. Tudi število prodanih novih avtomobilov za zdaj ne upada, a vendar so pred evropskimi proizvajalci novi izzivi. Kakšni in kaj to pomeni za slovenske dobavitelje avtomobilski industriji ter ali bo to vplivalo na cene avtomobilov?
Medtem ko so analitiki še konec lanskega leta poudarjali, da je knjiga naročil v avtomobilski industriji nadpovprečno polna, se stvari zdaj obračajo.
Občuten padec dobička je v prvih treh mesecih leta že potrdil največji svetovni proizvajalec avtomobilov Volkswagen, enako usodo je vknjižil tudi BMW – čeprav sta oba v istem obdobju povečala svoje prihodke. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) napovedujejo, da bodo kupci do nakupov trajnih dobrih, med katere sodijo tudi vozila, postajali vse bolj zadržani, pri čemer kot razlog navajajo višje obrestne mere.
A avtomobilska industrija je že zdaj v krču, je po vnovičnem zvišanju obrestnih mer Evropske centralne banke za N1 dejala profesorica Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Polona Domadenik. Pojasnila je, da imajo obrestne mere vedno najbolj direkten vpliv na investicije, zaradi česar domača in tuja podjetja s temi odlašajo. “To se zdaj vidi na primeru Nemčije, ki ima prognozo minimalno negativne rasti, prav tako je v krču avtomobilska industrija, kar bo posledično prizadelo tudi Slovenijo, saj smo tradicionalno vezani na to.”
V Nemčiji se je marca celoten obseg industrijske proizvodnje v primerjavi s februarjem zmanjšal za 3,4 odstotka. Novica je presenetila analitike, ki so po dveh zaporednih mesecih rasti pričakovali boljši rezultat, podatki pa so okrepili pričakovanja, da se Nemčiji morda vendarle ne bo uspelo izogniti recesiji. Glavni razlog za tolikšen upad industrijske proizvodnje, ki sledi dvema zaporednima mesecema nepričakovano velike rasti, je občutno zmanjšanje proizvodnje avtomobilov in sestavnih delov zanje.
“Rast proizvodnje zagotovljena vsaj do konca leta kljub manj naročilom”
Končni proizvajalci vozil danes zmanjšujejo zaloge, ki so si jih ustvarili v preteklem letu, ko globalne dobavne verige niso delovale. Te se zdaj vračajo v ustaljene tirnice, izboljšala se je tudi dobava iz Azije. Nove razmere tako znižujejo potrebo po oblikovanju večjih zalog, slovenski proizvajalci polizdelkov pa beležijo padec naročil.
Glavni ekonomist pri GZS Bojan Ivanc je ob tem spomnil, da bodo podatki, kako je obratovala slovenska proizvodnja marca, znani ta teden, že zdaj pa ocenjuje, da bo rast skromna, morda se bomo spoprijeli celo s padcem. Podatki namreč kažejo, da je marčevski izvoz blaga v države članice EU šibek, v primerjavi z istim mesecem leta 2022 je nominalno večji le za 2,3 odstotka.
Na vprašanje, ali so spremembe v naročilih polizdelkov posledica dviga obrestnih mer, je Ivanc potrdil, da je financiranje zalog postalo dražje, saj obrestne mere vplivajo na optimizacijo obratnega kapitala. “Drug vpliv, ki bo prisoten na trgu v letu 2024, pa bo odražal dražje stroške financiranja nakupov vozil, saj je Euribor ključna sestavina lizinške obrestne mere in se povečuje.”
Ivanc je dodal tudi, da se je slovenska industrijska proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic – v tej so podjetja, kot je Carthago, Adria Mobil in Revoz, ki proizvajajo končne proizvode – v zadnjem lanskem četrtletju medletno skrčila za desetino, v prvih dveh mesecih leta 2023 pa medletno za okoli tri odstotke.
Čeprav to področje proizvodnje spremlja visoka mera spremenljivosti, je glavni ekonomist GZS dodal, da njihova knjiga naročil ostaja obsežna in kljub zniževanju novih naročil zagotavlja rast proizvodnje vsaj do konca leta. “Slovenska podjetja v sredini verige vrednosti občutijo manjšo naklonjenost kupcev po oblikovanju previdnostnih zalog, kar vpliva na padec naročil. Za meseca marec in april pričakujemo rast proizvodnje, saj je ocena tekoče proizvodnje v teh dveh mesecih močno zrasla.”
Cene avtomobilov za zdaj niso padle
In kako nove razmere na trgu čutijo slovenski prodajalci avtomobilov?
Tudi pri Porscheju Slovenija, ki med drugim zastopa Volkswagen, Audi in Škodo, so za N1 potrdili, da so se v prvi vrsti umirile težave z dobavo, ki so zadnja leta spremljale proizvajalce, prav tako ni več takšnega pomanjkanja sestavnih delov, kot je bilo še lani.
Za nakup nekaterih modelov vozil je še vedno treba čakati, a vendar občutno manj, saj imajo precejšno zalogo, so dejali.
Zapisano velja predvsem za “klasične” avtomobile, medtem ko se nekoliko ustavlja prodaja Volkswagnovih električnih vozil. Pri Tesli so namreč znižali cene za skoraj trideset odstotkov, nekaj je znižal tudi Ford, tega pa niso storili pri koncernu Volkswagen, zaradi česar so v očeh kupcev postali dražji.
Cene avtomobilov se pri Porscheju Slovenija tako niso znižale, dodali pa so, da razpolagajo z različnimi finančnimi produkti za nakup in podporo pri nekaterih modelih.
Hkrati prodajalci za zdaj ne ponujajo večjih popustov. Spomnimo, da prodajalcem novih avtomobilov v zadnjih letih ni bilo treba ponujati (večjih) popustov, kot je to bila pogosta praksa pred tem. Povpraševanje je namreč zadnji dve leti krepko presegalo ponudbo, kar je višalo tudi cene, zato novega avtomobila praktično ni bilo mogoče kupiti pod 10.000 evri.
Pri Porscheju Slovenija težko ugibajo, kakšne bodo cene avtomobilov v prihodnje, so pa jasni, da se bodo v prihodnje morali odzivati na drugačne razmere na trgu. “Trenutno gibanje inflacije in obrestnih mer seveda ne vpliva ugodno na slovenski avtomobilski trg. Ob stabilizaciji razmer pa kljub temu lahko pričakujemo ponovno rast trga, ki se v zadnjih nekaj mesecih tudi že rahlo nakazuje,” verjame direktor znamke Volkswagen pri Porscheju Slovenija Marko Škriba.
Slovenska avtomobilska industrija kot upanje za dvig dodane vrednosti
Avtomobilska industrija kljub trenutnim izzivom ostaja pomemben segment slovenskega gospodarstva, na njeno inovativnost pa stavi tudi predsednik vlade Robert Golob, ki želi z državnim denarjem slovenska tehnološka podjetja postaviti na globalni trg. O tem je na nedavnem gostovanju v podkastu Aidea dejal, da naj bi do leta 2030 zgradili pet do deset globalnih prvakov s sedežem v Sloveniji, kar bi po njegovih besedah vodilo tudi do višje dodane vrednosti domačega gospodarstva, kar je obljubljal že v predvolilni kampanji.
Slovenski avtomobilski grozd je ravno v torek podpisal dogovor o partnerstvu za projekt Misija GREMO, ki se bo osredotočal na trajnostni prehod v avtomobilski industriji. V naslednjih petih letih bo slovenska avtomobilska industrija od države dobila do 200 milijonov evrov, sodelujoči v projektu pa želijo prihodke do leta 2030 povečati na 7,8 milijarde evrov.
Bojan Ivanc iz GZS je ob tem poudaril, da je avtomobilska industrija ena od najbolj avtomatiziranih industrij na svetu, kar velja tudi za Slovenijo. Kot razlog za to navaja izjemno visoke zahteve po kakovosti izdelanih serij in sledljivosti, zato je tudi število robotov največje prav v avtomobilski industriji. “Navedene okoliščine ob povečani digitalizaciji nudijo možnosti za številne inovacije na ravni procesov, načrtovanja izdelkov in njihove modifikacije … Inovativnost je posledica zahtevnosti kupcev in potrebe po ohranjanju marž, na inovativnost pa pozitivno vpliva tudi davčna zakonodaja, ki jo spodbuja,” je prepričan Ivanc, ki poudarja tudi, da večji avtomobilski koncerni v Sloveniji načrtno gojijo start up kulturo znotraj svojih ekosistemov, kar omogoča potencialen razvoj prihodnjih poslovnih modelov.
Kot ključna velika trenda, ki usmerjata avtomobilske proizvajalce v razvoj učinkovitih programskih rešitev in rešitev pri elektrifikaciji pogona, je glavni ekonomist na GZS izpostavil digitalizacijo in elektrifikacijo sodobnega avtomobila. Medtem pa pri konvencionalnih vozilih, gnanih na motor z notranjim zgorevanjem, Ivanc napoveduje, da se bodo cenovni pritiski na proizvedene (pol)izdelke le še povečali.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!