"Prihajajoča zima bi za EU utegnila predstavljati večji izziv kot prejšnja," v Geoplinu odgovarjajo na vprašanje, ali smo bolje pripravljeni na prihodnjo plinsko zimo, kot smo bili lani. Kljub temu da smo prejšnjo zimo prebrodili brez motenj v dobavah, da so cene plina danes na predkriznih ravneh, da so skladišča po Evropski uniji relativno polna in da je EU vendarle zagnala tudi mehanizem skupnih nabav plina, naš največji trgovec pri napovedih ostaja previden.
Ne glede na to, da so borzne razmere ugodne, cena plina je po lanskem hudem skoku na starih nivojih in dobave nemotene, imamo v Sloveniji še vedno aktivirano prvo stopnjo zgodnjega opozarjanja za zemeljski plin.
V največjem plinskem trgovcu Geoplinu pravijo, da bi prihajajoča zima za EU utegnila predstavljati večji izziv kot prejšnja. Menijo, da oskrba Evrope in s tem tudi Slovenije ne bo ogrožena, lahko pa bi našteti dejavniki povzročili ponoven skok cen zemeljskega plina.
Cene za dan vnaprej nizke, za bolj oddaljene dobave pa ne tako
Spot cena je na madžarski borzi Hudex trenutno pri 28 evrih za megavatno uro (MWh), kar je zelo blizu predkriznega dolgoročnega povprečja (okrog 20 evrov za MWh).
Veliko vprašanje pa je, kako dobro smo pripravljeni na prihodnjo zimo in ali se lahko lani videna eksplozija cen plina ponovi. V Geoplinu pravijo, da pred zimo še vedno obstajajo določena tveganja.
To so:
popolna ustavitev dobav zemeljskega plina iz Rusije v Evropo; ruski plin je leta 2021 pokril 40 odstotkov celotne plinske oskrbe EU, zdaj jih le še deset (Slovenija nima neposredne pogodbe, saj je ruski Gazprom konec lanskega leta prekinil dobave Geoplinu),
povečano povpraševanje Kitajske po utekočinjenem zemeljskem plinu – LNG (to bi pomenilo, da bi Evropa in Kitajska tekmovali za dobave tega plina),
ponoven dvig porabe zemeljskega plina evropskih industrijskih porabnikov,
potencialno neugodne vremenske razmere – vroče in suho poletje ter mrzla zima v Evropi.
Tako so cene za dobave plina v zadnjem letošnjem četrtletju še vedno skoraj dvakrat višje od spot cen.
Cena za dobavo v zadnjem četrtletju:
Hudex
Dusan Orel/Google Zemljevidi
Slovenija porabi okoli milijardo kubičnih metrov zemeljskega plina letno, večino za industrijo in ogrevanje. V naslednji zimi se bo predvidoma poraba močno povečala zaradi priključitve nove plinsko-parne enote Energetike Ljubljana, ki naj bi porabila 150 milijonov kubičnih metrov plina letno.
Bomo dobili več alžirskega plina?
Preverili smo, kaj so pristojni v zadnjem letu naredili, da bi Slovenija v naslednjo zimo vstopila bolje pripravljena in bolj odporna proti tveganjem, ki jih prinašajo nestanovitne borzne razmere.
Najpomembnejša sprememba je gotovo pogodba med Geoplinom in alžirskim Sonatrachom, ki pokriva približno tretjino naših letnih potreb (upoštevajoč še predvideno povečanje porabe zaradi priključitve nove plinsko-parne enote Energetike Ljubljana, pa okoli četrtino). Alžirski plin v Slovenijo teče od januarja.
Vlada je ob sklenitvi pogodbe napovedovala, da si bo prizadevala, da se alžirske količine povečajo do polovice naših potreb (okoli 500 milijonov kubičnih metrov). V Geoplinu na vprašanje, ali so se dogovorili za povečanje količin, odgovarjajo: “Lahko povemo, da načeloma obstaja obojestranski interes za nadaljnje sodelovanje med Geoplinom in Sonatrachom, podrobnosti tozadevnih pogovorov pa trenutno ne moremo razkrivati.”
Iskanje drugih virov in nadgradnja plinovoda
V Geoplinu pa hkrati iščejo nove vire. Ne želijo namreč, da bi problem odvisnosti od enega dobavitelja “rešili s tem, da se močno navežemo na drugega”.
Druge količine plina slovenski dobavitelji kupujejo na evropskih borzah. “Gre za plin, ki ni iz Rusije, v EU pa priteka po plinovodih in LNG- terminalih,” pojasnjujejo na ministrstvu. Neuradno se Geoplin zdaj prijavlja na razpise za količine na LNG-terminalih na Krku na Hrvaškem in v Rovigu v Italiji.
Lani se je kot ovira za dobave s Krka omenjala premajhna kapaciteta plinovoda, ki slovensko-hrvaško mejo prečka pri Rogatcu. Plinovod lahko trenutno prenese 0,26 milijarde kubičnih metrov plina letno, torej približno četrtino naših letnih potreb.
V podjetju Plinovodi, ki skrbi za naše plinsko omrežje, so nam pojasnili, da je hrvaški operater že pristopil k nadgradnji plinovoda na trasi od LNG-terminala Krk proti Bosiljevu in do meje. “Zmogljivost za prenos iz Hrvaške v Slovenijo bo v prvi fazi povečana na 1,5 milijarde kubičnih metrov na leto,” pravijo in dodajajo, da za tako povečanje kakšne prilagoditve na slovenski strani niso potrebne.
Nel Pavletic/PIXSELL/BOBO
Geoplin se neuradno pravkar pripravlja na prijavo na razpis za nabavo LNG s terminalov na Krku in v Rovigu. Sodeluje pa tudi v skupnih nabavah plina v okviru evropske platforme AggregateEU.
Skupne evropske nabave plina
Veliko upov ministrstvo polaga tudi v skupne nabave plina, ki jih je nedavno uvedla EU.
Platforma AggregateEU je prva povpraševanja začela zbirati 25. aprila, k sodelovanju pa so bili povabljeni tudi trije večji slovenski trgovci, Geoplin, Petrol in Gen-I, ki jim je država podelila tudi poroštvo.
“Ta možnost je dobra, ker je podprta z evropsko zakonodajo in podporo, pričakuje se nižja cena in od nabav se lahko odstopi, če dobi dobavitelj drugje cenejši plin,” pravijo na ministrstvu.
Geoplin se je prijavil, Petrol pa ne, saj plin kupuje od Geoplina. Odgovor Gen-I še čakamo.
Profimedia
Skladišča v avstrijskem Baumgartnu, kjer ima večino kapacitet tudi naš Geoplin, so 74-odstotno napolnjena.
Plinska skladišča
Pomemben element varnosti plinske oskrbe EU ostajajo skladišča. V Sloveniji jih nimamo, jih pa Geoplin najema v sosednjih državah, največ v Baumgartnu v Avstriji. Kolikšne so kapacitete, ne povedo, sklicujejo se na poslovno skrivnost.
“Ocenjujemo pa, da nam trenutno najete zmogljivosti skladišč v tujini zadoščajo za nemoteno poslovanje in hkrati seveda spoštovanje evropskih zahtev po zapolnjenosti skladišč zemeljskega plina.”
Tudi nova ljubljanska enota Energetike Ljubljana nima plinohrama. V Energetiki na vprašanje, ali ne bi bilo to smotrno, da bi bili bolj fleksibilni pri nakupih plina, odgovorili, da ni. “Tehnično in prostorsko izjemno zahtevno bi bilo postaviti tolikšnega, da bi imel večji vpliv na obratovanje, hkrati pa glede na urbano lokacijo ekonomsko nesmiselno, saj obstajajo prav zato ogromna skladišča plina po Evropi, kjer so za hrambo ustrezne naravne danosti (podzemne kaverne, stara plinska polja in podobno),” pravijo.
Dodajajo, da je primerneje zakupovati terminske produkte za plin za daljše obdobje vnaprej. V času poskusnega obratovanja zaradi nihanja to ni mogoče, po prehodu na redno obratovanje pa načrtujejo dolgoročnejše zakupe.
Podatki evropske platforme plinskih skladišč AGSI kažejo, da so trenutno vsa skladišča v EU 67-odstotno napolnjena, samo avstrijska pa 74-odstotno. Evropsko združenje plinskih operaterjev (ENTSOG) v zadnji projekciji napoveduje, da lahko EU tudi brez ruskega plina do oktobra (torej do začetka ogrevalne sezone) doseže 90-odstotno napolnjenost. Če ji to uspe, bi v primeru normalne zime zaloge do konca marca padle na 11 odstotkov, v primeru mrzle zime pa na dva odstotka. Ne glede na vreme naj bi torej EU zimo prestala brez motenj v oskrbi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje