Energetsko intenzivna podjetja po Evropi, ki so pozimi zaradi visokih cen energentov ustavljala proizvodne linije, jih zdaj spet zaganjajo. Cene energentov so se namreč spustile na take ravni, da se proizvodnja spet izplača. Žal pa je energetska kriza tudi v Sloveniji terjala svoj davek: medtem ko v jeseniškem Acroniju po pol leta negotovosti spet delajo na polno, so v Talumu ta teden začeli deliti odpovedi.
Borzna cena plina in elektrike na evropskih borzah se je v zadnjih tednih spustila na dvakratnik predkrizne ravni, kjer bi se lahko oblikovalo novo dolgoročno povprečje.
Cene zemeljskega plina na avstrijskem plinskem vozlišču v Baumgartnu se, kot kaže spodnji graf, zadnja dva tedna gibljejo v intervalu med 40 in 50 evrov za megavatno uro (MWh). Dolgoletno povprečje do začetka energetske krize je bilo 20 evrov za MWh.
Cene električne energije za mesece do konca poletja pa se gibljejo med 100 in 120 evrov za MWh, kar je prav tako približno dvakrat več od predkriznega dolgoletnega povprečja (50 evrov za MWh).
CEGH
Zagon po petih mesecih pozdravil tudi minister
Mnogi proizvajalci različnih kovin, gnojil, steklarska podjetja in papirnice so pozimi zaradi neekonomičnosti proizvodnje ustavili obrate. Visokih stroškov energentov namreč ne bi mogli prenesti v končne cene. Nižje cene energentov pa zdaj omogočajo ponoven zagon energetsko intenzivne proizvodnje po Evropi.
V francoskem mestecu La Chapelle-Saint-Mesmin v dolini reke Loare je ta teden ponovno stekla proizvodnja steklarskih izdelkov v podjetju Duralex, ki zaposluje 250 ljudi in izdeluje po svetu znano linijo kozarcev.
Podjetje je novembra zaradi visokih cen plina, ki je v steklarski dejavnosti pomemben strošek, ustavilo proizvodnjo. Država mu je na pomoč priskočila s 15-milijonskim posojilom, ki je podjetju pomagalo prebroditi krizo in ohraniti zaposlene. Ti so zdaj znova prišli na delovno mesto.
Da dogodek ni pomemben le za delavce in samo podjetje, je s svojim obiskom nakazal tudi francoski minister za industrijo Roland Lescure. “Za ponovni zagon je v glavnem zaslužen padec cen energentov, deloma pa tudi to, da je država opravila svoje delo in dala pomoč, ki je podjetju koristila,” je dejal Lescure. Poudaril je, da je podjetje čas ustavitve izkoristilo za naložbe v proizvodnjo, zaradi česar meni, da francoska industrija iz krize izhaja močnejša kot prej. Dodal pa je, da upa, da je podjetje kljub petim mesecem ustavitve ohranilo tudi tržni položaj (torej kupce).
Après 5 mois d’arrêt dû à la crise énergétique, #Duralex relance aujourd’hui la production de ses verres !
“Od aprila proizvodnja dela v polnem obsegu,” pravijo v skupini Slovenska industrija jekla (SIJ), kjer so zimo prebrodili z izmeničnim ustavljanjem linij proizvodnje in prilagajanjem dnevnemu gibanju cen energentov. V podjetju sicer poudarjajo, da razmere na trgu energentov ostajajo spremenljive in negotove in da jih ves čas skrbno spremljajo za čim bolj optimalno načrtovanje proizvodnje.
V sedmih mesecih zmanjšanega obsega poslovanja niti v Acroniju niti v Metalu Ravne niso odpuščali. “Naši delavci so med najbolj iskanimi na trgu dela in jih potrebujemo za zagotavljanje nemotene proizvodnje in odpreme proizvodov kupcem skladno s prejetimi naročili,” pravijo v SIJ. Tako Acroni kot Metal Ravne sta konec marca od državne agencije Spirit prejela po 800 tisoč evrov pomoči za blaženje posledic visokih cen energentov.
Spomnimo, da smo konec lanskega leta opozorili, da so si lastniki SIJ v času, ko je podjetje že poslovalo v zmanjšanem obsegu, izplačali 30 milijonov evrov dodatne dividende. Za izplačilo je glasoval tudi upravljalec četrtinskega državnega deleža Slovenski državni holding (SDH).
Borut Živulović/BOBO
V SIJ pravijo, da imajo kupce v Evropi, ZDA in tudi drugod po svetu ter da v izbranih nišah tudi po pol leta zmanjšanega obsega poslovanja ostajajo na najvišjih mestih.
“31. marca 2023 smo ustavili zadnje elektrolizne celice. Dela v elektrolizi sicer še potekajo, ker konzerviramo vse tehnološke naprave, tako da jih bo v prihodnje vsaj še polovico mogoče ponovno zagnati,” pravijo v podjetju. Tu povejmo, da osnutek prenove nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) omenja možnost, da bi četrtino kapacitet Talumove proizvodnje lahko v prihodnje uporabljali za proizvodnjo primarnega aluminija iz viška elektrike iz obnovljivih virov energije (da bi torej Talumove kapacitete delovale kot hranilnik energije).
A to je za zdaj le ideja. V Talumu bodo odpustili 120 delavcev, 69 delavcem pa ponujajo delo v drugih podjetjih skupine. “S prvimi vročanji odpovedi pogodb o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe smo začeli ta ponedeljek, 17. aprila 2023. Odpovedi so bile vročene večjemu delu sodelavcev iz seznama programa presežnih delavcev, ostale bodo vročene do konca letošnjega leta.”
Talum je sicer konec decembra prejel dva milijona evrov pomoči agencije Spirit, konec marca pa le še dobre tri tisočake.
“Paradoks brez primere”
Poleg vprašanja, ali so podjetja, ki se zdaj spet prebujajo, ohranila kupce, se vse od začetka energetske krize ponuja tudi vprašanje, ali bo energetsko intenzivna industrija v Evropi dolgoročno obstala.
V Talumu pravijo, da za proizvodnjo primarnega aluminija trenutno niti v Sloveniji niti v Evropi ni primernih ekonomskih pogojev. Cena bi namreč morala biti med 40 in 50 evrov za megavatno uro, kar je pol manj od današnje. Na drugi strani je, kot pravijo v Talumu, aluminij opredeljen kot eden od ključnih materialov v evropskem zelenem dogovoru. “Z zniževanjem proizvodnje se v Evropi postavljamo v veliko odvisnost od uvoza. Paradoks brez primere,” menijo v Talumu.
Ocenjujejo, da bomo imeli v Evropi zaradi tega velike težave. Zakaj, je pred časom za Večer pojasnil predsednik uprave Marko Drobnič: “Ne predstavljam si, da bomo lahko ustvarjali visoko dodano vrednost na koncu vrednostne verige, ker obstaja resno tveganje, da surovine enostavno ne bomo dobili ali pa bo postala cenovno nedosegljiva.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!