Ekonomisti napovedujejo: Nemčija bo prihodnje leto zdrsnila v recesijo

Gospodarstvo 29. Sep 202210:38 > 14:535 komentarjev
recesija v Nemčiji
Foto: PROFIMEDIA

Pet nemških gospodarskih inštitutov v jesenski napovedi ugotavlja, da se bo nemški BDP leta 2023 skrčil za 0,4 odstotka. Nemčija je sicer septembra na letni ravni zabeležila rekordno 10-odstotno inflacijo, kaže prva ocena nemškega državnega statističnega urada Destatis. Nemški kancler Olaf Scholz pa je danes napovedal sveženj ukrepov za zaščito gospodinjstev in podjetij pred posledicami skokov cen energije, med njimi kapico na cene plina.

Nemški gospodarski inštituti DIW, Ifo, IfW, IWH in RWI so v najnovejši napovedi skoraj prepolovili spomladansko napoved gospodarske rasti Nemčije v letošnjem letu. Spomladi so namreč ocenjevali, da se bo nemški bruto domači proizvod (BDP) letos okrepil za 2,7 odstotka, zdaj pa računajo, da se bo le za 1,4 odstotka.

Za prihodnje leto so še v aprilu pričakovali rast gospodarske aktivnosti v obsegu 3,1 odstotka, po novem pa napovedujejo krčenje za 0,4 odstotka. Razlog za veliko spremembo v napovedi je predvsem energetska kriza, za katero se skriva zmanjšana dobava ruskega plina, posledično pa tveganje, da v državi pozimi ne bo dovolj plina. Cene plina so v nastalih okoliščinah že poleti poletele v nebo, podjetja pa so začela krčiti porabo.

Inštituti sicer v primeru normalnega vremena ne pričakujejo pomanjkanja plina. Na srednji rok naj bi se razmere na tem področju izboljšale, a bodo cene plina ostale nad predkriznimi ravnmi, to pa naj bi trajno vplivalo na nemško blaginjo.

“Visoke cene energije in hrane, ki bodo v prihodnjem letu najverjetneje dodatno porasle, pomembno zmanjšujejo kupno moč. Tako gospodinjstva z majhnimi dohodki kot podjetja bodo zato še naprej odvisna od državnih shem podpore,” je objavo napovedi pospremil Trosten Schmidt iz RWI.

Stanje na trgu dela je medtem po navedbah inštitutov stabilno. Povpraševanje po novi delovni sili bo sicer v prihodnje najverjetneje upadlo, bodo pa številna podjetja glede na pomanjkanje kvalificirane delovne sile najverjetneje skušala obdržati zaposlene. Padec stopnje zaposlenosti bo le začasen, meni stroka.

Za leto 2024 inštituti največjemu gospodarstvu v območju evra napovedujejo 1,9-odstotno rast.

Inštituti so objavili tudi napoved inflacije, ki naj bi se v naslednjih mesecih še zviševala. Letos naj bi sicer na letni ravni znašala 8,4 odstotka, leta 2023 8,8 odstotka, leta 2024 pa naj bi postopoma vnovič prišli nazaj na želeno raven dveh odstotkov.

Slovenski predsednik vlade Robert Golob je sicer v začetku septembra na novinarski konferenci po stotih dneh vlade na vprašanje, ali je Slovenija pripravljena na recesijo v Nemčiji, odgovoril, da je. “Mi si sto dni prizadevamo za to, da preprečimo recesijo v Nemčiji,” je dejal. Dodal je, da je pri reševanju krize ključnega pomena reforma evropskega trga energentov.

Septembra z rekordno inflacijo

Nemčija je septembra na letni ravni zabeležila rekordno 10-odstotno inflacijo, kaže prva ocena nemškega državnega statističnega urada Destatis.

Avgusta je bila rast cen življenjskih potrebščin v tej državi 7,9-odstotna, septembrski pospešek pa je v prvi vrsti posledica zvišanja cen energije. Cene energije so se septembra glede na september lani podražile za 43,9 odstotka. Močno so poskočile tudi cene hrane, v povprečju v letni primerjavi za 18,7 odstotka, kažejo podatki Destatisa.

V statističnem uradu sicer menijo, da se je inflacija zvišala tudi na račun izteka dveh državnih subvencijskih ukrepov, in sicer na gorivo in vozovnice za javni promet, ki so nekaj mesecev stale le devet evrov.

Nad energetsko krizo z do 200 milijardami evrov

Nemški kancler Olaf Scholz pa je danes napovedal sveženj ukrepov za zaščito gospodinjstev in podjetij pred posledicami skokov cen energije, med njimi kapico na cene plina. “Nemška vlada bo naredila vse, da pride do padca cen,” je obljubil Scholz in dodal, da kontroverzne dajatve za plin ne bo. Za ukrepe bodo namenili od 150 do 200 milijard evrov.

Koalicija treh strank je predvidela, da se bo sredstva za ukrepe črpalo iz državnega stabilizacijskega sklada ESF, ki so ga prvotno vzpostavili za blaženje posledic pandemije covida-19 na gospodarstvo, poročajo tuje tiskovne agencije. Scholz je ukrepe za zagotovitev oskrbe z energijo v državi in omejitev cene plina označil za “dvojni šus”, ki bo Nemčijo popeljal iz energetske krize.

“Znašli smo se v energetski vojni za blaginjo in svobodo,” pa je dejal finančni minister Christian Lindner. Zaščita potrošnikov pred naraščajočimi cenami je “kristalno jasen odgovor” ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, da je Nemčija “gospodarsko močna”, je dodal.

Predstavniki koalicijskih strank Scholz, Lindner in gospodarski minister Robert Habeck menijo, da bo cenovna kapica na plin pokrila vsaj del porabe gospodinjstev in podjetij, hkrati pa bo spodbujala varčevanje s tem energentom čez zimo, saj so zaloge omejene. V koaliciji so se strinjali tudi glede umika kontroverzne nove dajatve za plin za potrošnike, od katere bi imela korist tudi podjetja, ki so v polletju ustvarila milijardne zaslužke.

Poleti so se za ta davek, ki bi ga morali potrošniki v višini 2,4 centa na kilovatno uro začeti plačevati s 1. oktobrom, odločili v želji priskočiti na pomoč uvoznikom, ki se zaradi zmanjšane dobave ruskega plina spopadajo z visokimi stroški in bi jim lahko grozil bankrot. Ideja je bila tudi spodbujati k varčevanju z energijo.

Namesto te dajatve bo vlada, ki se je v zadnjih tednih zaradi odločitve Rusije, da ustavi plinovod Severni tok 1, po katerem je plin dobavljala Nemčiji, znašla pod velikim pritiskom, tem podjetjem zdaj torej priskočila na pomoč z drugimi ukrepi. Vodilni ekonomski inštituti pa že opozarjajo, da bi lahko cenovna kapica na plin dodatno pospešila inflacijo.

Severni tok 1
Severni tok 1 (Foto: Hannibal Hanschke/REUTERS)

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS

Komentari

Vaš komentar